Najnižja plača 960 evrov, najvišje naj se začnejo pri 2900 evrih
Delodajalci so pred dnevi dobili predlog kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki ga je pripravilo šest sindikalnih central. GZS sporoča, da predlogi niso realno izhodišče.
Odpri galerijo
Plačna lestvica v predlogu je razdeljena v devet plačnih razredov. Prvi tarifni razred bi se izenačil z minimalno plačo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Gospodarska zbornica je prejela predlog šestih sindikalnih central za novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Na GZS jo bodo preučili: »Namen predloga splošne kolektivne pogodbe je lahko le določitev minimalnih standardov na področju plač ter drugih pravic in obveznosti v celotnem zasebnem sektorju. Že po prvem branju pa ugotavljamo, da so predlogi reprezentativnih sindikalnih central, povezani s plačami, zelo visoki in niso realno izhodišče.«
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo se je pripravljala že nekaj časa; odkar je v Sloveniji nimamo več, približno 13 let, ugotavljamo, da je začela pokritost s kolektivnimi pogodbami upadati, s 100 na približno 70 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju in trend gre še navzdol, pa pravi predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. »Vedno manj je kolektivnih pogodb dejavnosti, status zaposlenih pa postaja bistveno različen. Medtem ko eni imajo kolektivne pogodbe dejavnosti, so drugje ljudje na minimalnih pravicah iz zakona o delovnih razmerjih kar zadeva dopuste, dodatke, dneve odsotnosti itd. Solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade so čista ekskluzivna pravica iz kolektivnih pogodb. Tudi pri plačah, če ni drugega sistema, je edina plača minimalna. Praviloma pri takih delodajalcih tudi ni organiziranih sindikatov, da bi sklepali pogodbe na podjetniški ravni,« pravi Jerkičeva, ki jo skrbi padajoči trend: »Če bomo tako nadaljevali še prihodnjih deset let, bomo prišli praktično na minimum, zakon o delovnih razmerjih.« In medtem ko so razmerja v javnem sektorju urejena z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, pa v zasebnem sektorju ni jasno, kaj je cena dela za posamezni poklic.
V pogovorih z GZS, s predlogom za sklenitev socialnega sporazuma in s pogovori o novem plačnem modelu v zasebnem sektorju je tako dozorel predlog, da izvedbo socialnega sporazuma na plačnem delu vzpostavimo s splošno kolektivno pogodbo. Zato je bil že čas, da jo dokončamo in ponudimo nasprotni strani v pogajanja, še pojasnjuje Lidija Jerkič. Delodajalci imajo po njenih besedah 30 dni časa za odgovor, »takrat bomo vedeli, ali so to sprejeli ali ne in ali so oblikovali pogajalske skupine.«
Sindikati v predlogu kolektivne pogodbe med drugim predlagajo, da najnižja mesečna plača za enostavna dela (nedokončana osnovnošolska izobrazba) znaša 940,58 evra, za zahtevna dela (srednja poklicna izobrazba) 1413,43 evra in za izjemno pomembna dela (visokošolska izobrazba tretje stopnje) 2921,27 evra.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo se je pripravljala že nekaj časa; odkar je v Sloveniji nimamo več, približno 13 let, ugotavljamo, da je začela pokritost s kolektivnimi pogodbami upadati, s 100 na približno 70 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju in trend gre še navzdol, pa pravi predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. »Vedno manj je kolektivnih pogodb dejavnosti, status zaposlenih pa postaja bistveno različen. Medtem ko eni imajo kolektivne pogodbe dejavnosti, so drugje ljudje na minimalnih pravicah iz zakona o delovnih razmerjih kar zadeva dopuste, dodatke, dneve odsotnosti itd. Solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade so čista ekskluzivna pravica iz kolektivnih pogodb. Tudi pri plačah, če ni drugega sistema, je edina plača minimalna. Praviloma pri takih delodajalcih tudi ni organiziranih sindikatov, da bi sklepali pogodbe na podjetniški ravni,« pravi Jerkičeva, ki jo skrbi padajoči trend: »Če bomo tako nadaljevali še prihodnjih deset let, bomo prišli praktično na minimum, zakon o delovnih razmerjih.« In medtem ko so razmerja v javnem sektorju urejena z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, pa v zasebnem sektorju ni jasno, kaj je cena dela za posamezni poklic.
V pogovorih z GZS, s predlogom za sklenitev socialnega sporazuma in s pogovori o novem plačnem modelu v zasebnem sektorju je tako dozorel predlog, da izvedbo socialnega sporazuma na plačnem delu vzpostavimo s splošno kolektivno pogodbo. Zato je bil že čas, da jo dokončamo in ponudimo nasprotni strani v pogajanja, še pojasnjuje Lidija Jerkič. Delodajalci imajo po njenih besedah 30 dni časa za odgovor, »takrat bomo vedeli, ali so to sprejeli ali ne in ali so oblikovali pogajalske skupine.«
Sindikati v predlogu kolektivne pogodbe med drugim predlagajo, da najnižja mesečna plača za enostavna dela (nedokončana osnovnošolska izobrazba) znaša 940,58 evra, za zahtevna dela (srednja poklicna izobrazba) 1413,43 evra in za izjemno pomembna dela (visokošolska izobrazba tretje stopnje) 2921,27 evra.
