Največja problema pri potnikih sta opitost in bruhanje
Taksisti ravnajo precej samozaščitno in največkrat sami preprečijo konflikte
Odpri galerijo
Bruhanje in neprimerno vedenje opitih potnikov sta največja problema taksistov, tatvin in ropov pa je malo. Foto Tomi Lombar
Ljubljana – Šestindvajsetletnega migranta iz Iraka, ki je v nedeljo zvečer na poti iz Vrtojbe proti Ljubljani napadel in porezal taksista ter pozneje napadel še policista, utemeljeno sumijo poskusa uboja taksista, poskusa odvzema motornega vozila in poskusa umora policista, ki je ukrepal pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti. Po zaslišanju bo preiskovalni sodnik odločil, ali bo moral Iračan ostati v priporu. Preverili smo, kako tvegano je delo taksistov pri nas.
Delo taksistov, predvsem tistih, ki vozijo večinoma ponoči in ob koncih tedna, je nepredvidljivo in včasih celo nevarno. Večkrat imajo opravka z opitimi ljudmi, prav alkohol pa pri kakšnem vzbudi težnjo po nasilju ali kakšnem drugem predrznemu ravnanju. Vendar ni zaznati, da bi število kaznivih dejanj, v katerih so taksisti oškodovanci, odstopalo v primerjavi s prejšnjimi leti, pravi Simon Klepac iz sektorja kriminalistične policije ljubljanske policijske uprave.
»Predvsem v nočnem času je največja težava, da vedno obstaja varnostno tveganje, koga boš vzel v avtomobil. Največja težava je opitost potnikov, a ne zaradi nasilja, precej večji problem je bruhanje,« je pojasnil Sergej iz enega večjih taksističnih podjetij v Ljubljani. Tudi sam sem se srečal z neplačniki, ki so po koncu vožnje pobegnili v noč, kar je drugi problem pri njihovem delu. »A še to je ob številu prepeljanih potnikov bolj izjema kot pravilo,« je dodal.
»Sta se pa kolega prav pred časom srečala tudi z roparji. V enem primeru naročnik sploh ni povedal, kam gre, ampak je taksistu sproti govoril, kam naj zavije. Na odročnem kraju je izstopil iz avtomobila, češ da bo poklical partnerko. Takrat pa je sledil efekt presenečenja, saj je kar na lepem od taksista zahteval denar. Ta mu ga je zaradi lastne varnosti tudi izročil. Drugi primer se je zgodil, ko je naročnik izstopil v Mostecu, s taksistom pa je tudi fizično obračunal. Naše podjetje ima tipko za paniko na dlančniku, zato taksisti v bližini kolegu lahko pomagamo, a da bi na kraj prišli prej kot v petih minutah, ni mogoče. Storilec pa v tem času že zbeži,« je slabo izkušnjo kolegov opisal Sergej.
Taksisti imajo tudi določene kraje, eden takšnih je pri lokalu na Brnčičevi ulici v Ljubljani, ki je stalno odprt in od koder ljudi v nočnem času ne vozijo, saj je verjetnost konflikta prevelika. »Preprosto je bilo preveč težav, zato tja ne gremo. Prav tako so posamezni problematični naročniki, ki so na črni listi, a če pokličejo z drugega telefona, ne vemo, za koga gre.«
Glede zadnjega napada taksista na Goriškem je Sergej povedal, da je nekaj več prevozov tujcev, o katerih sumi, da so migranti, a to nikakor bistveno ne izstopa od prejšnjih let. »Ravno pred dnevi sem pri trgovskem centru na Rudniku vzel enega v avtomobil. Vedno imajo enako taktiko. Najprej se v avtomobil usede eden, potem pove, da so zraven še trije. Kar je z njihovega stališča razumljivo, saj bi se marsikateri taksist odpeljal naprej, če bi videl štiri migrante na kupu,« je povedal Sergej in poudaril, da sam z njimi nikoli ni imeli težav.
Kot že Sergej, je tudi kriminalist Simon Klepac poudaril, da taksisti, predvsem tisti z dolgoletno prakso, hitro ocenijo, ali bi stranka lahko pomenila kakšno tveganja in je zato v taksi ne vzamejo. »Imajo določene lokacije, kjer strank ob določenih urah ne poberejo. Predvidevam, da je tudi zato takšnih dejanj manj. Kazniva dejanja neposrednih napadov na taksiste ne izstopajo, posebne problematike s tega področja ni. Taksisti se namreč zavedajo nevarnosti poklica, ki ga opravljajo, zato ravnajo precej samozaščitno. Predvidijo, kdaj gre za nevaren postopek, ki lahko privede do nevšečnosti. Vedo, kaj počnejo. Posebno izkušeni taksisti.«
Policija je na tem področju pri preiskovanju zelo uspešna. Največkrat gre za predrzne tatvine in ne rope, razlika pa je v kvalifikaciji (in posledično tudi sankciji) kaznivega dejanja. »V praksi to pomeni, da storilec taksistu iz rok iztrga denarnico in ne da za kaznivo dejanje uporabi silo in grožnjo, torej da taksista napade, da bi dobil denar. Najbolj kritičen je trenutek, ko taksist izda račun oziroma želi storitev zaračunati,« opiše Klepac.
Delo taksistov, predvsem tistih, ki vozijo večinoma ponoči in ob koncih tedna, je nepredvidljivo in včasih celo nevarno. Večkrat imajo opravka z opitimi ljudmi, prav alkohol pa pri kakšnem vzbudi težnjo po nasilju ali kakšnem drugem predrznemu ravnanju. Vendar ni zaznati, da bi število kaznivih dejanj, v katerih so taksisti oškodovanci, odstopalo v primerjavi s prejšnjimi leti, pravi Simon Klepac iz sektorja kriminalistične policije ljubljanske policijske uprave.
»Predvsem v nočnem času je največja težava, da vedno obstaja varnostno tveganje, koga boš vzel v avtomobil. Največja težava je opitost potnikov, a ne zaradi nasilja, precej večji problem je bruhanje,« je pojasnil Sergej iz enega večjih taksističnih podjetij v Ljubljani. Tudi sam sem se srečal z neplačniki, ki so po koncu vožnje pobegnili v noč, kar je drugi problem pri njihovem delu. »A še to je ob številu prepeljanih potnikov bolj izjema kot pravilo,« je dodal.
Tipka za pomoč
»Sta se pa kolega prav pred časom srečala tudi z roparji. V enem primeru naročnik sploh ni povedal, kam gre, ampak je taksistu sproti govoril, kam naj zavije. Na odročnem kraju je izstopil iz avtomobila, češ da bo poklical partnerko. Takrat pa je sledil efekt presenečenja, saj je kar na lepem od taksista zahteval denar. Ta mu ga je zaradi lastne varnosti tudi izročil. Drugi primer se je zgodil, ko je naročnik izstopil v Mostecu, s taksistom pa je tudi fizično obračunal. Naše podjetje ima tipko za paniko na dlančniku, zato taksisti v bližini kolegu lahko pomagamo, a da bi na kraj prišli prej kot v petih minutah, ni mogoče. Storilec pa v tem času že zbeži,« je slabo izkušnjo kolegov opisal Sergej.
Taksisti imajo tudi določene kraje, eden takšnih je pri lokalu na Brnčičevi ulici v Ljubljani, ki je stalno odprt in od koder ljudi v nočnem času ne vozijo, saj je verjetnost konflikta prevelika. »Preprosto je bilo preveč težav, zato tja ne gremo. Prav tako so posamezni problematični naročniki, ki so na črni listi, a če pokličejo z drugega telefona, ne vemo, za koga gre.«
Migranti ne izstopajo
Glede zadnjega napada taksista na Goriškem je Sergej povedal, da je nekaj več prevozov tujcev, o katerih sumi, da so migranti, a to nikakor bistveno ne izstopa od prejšnjih let. »Ravno pred dnevi sem pri trgovskem centru na Rudniku vzel enega v avtomobil. Vedno imajo enako taktiko. Najprej se v avtomobil usede eden, potem pove, da so zraven še trije. Kar je z njihovega stališča razumljivo, saj bi se marsikateri taksist odpeljal naprej, če bi videl štiri migrante na kupu,« je povedal Sergej in poudaril, da sam z njimi nikoli ni imeli težav.
Kot že Sergej, je tudi kriminalist Simon Klepac poudaril, da taksisti, predvsem tisti z dolgoletno prakso, hitro ocenijo, ali bi stranka lahko pomenila kakšno tveganja in je zato v taksi ne vzamejo. »Imajo določene lokacije, kjer strank ob določenih urah ne poberejo. Predvidevam, da je tudi zato takšnih dejanj manj. Kazniva dejanja neposrednih napadov na taksiste ne izstopajo, posebne problematike s tega področja ni. Taksisti se namreč zavedajo nevarnosti poklica, ki ga opravljajo, zato ravnajo precej samozaščitno. Predvidijo, kdaj gre za nevaren postopek, ki lahko privede do nevšečnosti. Vedo, kaj počnejo. Posebno izkušeni taksisti.«
Uspešne preiskave
Policija je na tem področju pri preiskovanju zelo uspešna. Največkrat gre za predrzne tatvine in ne rope, razlika pa je v kvalifikaciji (in posledično tudi sankciji) kaznivega dejanja. »V praksi to pomeni, da storilec taksistu iz rok iztrga denarnico in ne da za kaznivo dejanje uporabi silo in grožnjo, torej da taksista napade, da bi dobil denar. Najbolj kritičen je trenutek, ko taksist izda račun oziroma želi storitev zaračunati,« opiše Klepac.
