Naklonjeni odprtim vratom, večina tudi »Pahorjevim« jabolkom navdiha
Samo še nekaj ur nas loči do konca predvolilne kampanje za prvi krog sedmih volitev za predsednika republike v samostojni Sloveniji. Sedem kandidatov, ki se potegujejo za to funkcijo, smo vprašali o stališčih do štirih zadev, ki bodo v rokah bodočega predsednika države.
Ena od pristojnosti predsednika republike je pomilostitev obsojenih – pravzaprav je edini v državi, ki to lahko stori. Drža dosedanjih štirih prvih mož palače na Erjavčevi je bila pri tem vprašanju zelo različna, podatki pa kažejo, da je imel najbolj zadržan odnos prav sedanji predsednik Borut Pahor. »Vsak akt pomilostitve mora nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa trdno pojasnilo. Sporočilo pomilostitve govori samo zase, kljub temu ali še tem bolj zato, ker gre pri pomilostitvah za akt milosti, ki jo podeli predsednik, in predsednik svoje odločitve ni dolžan obrazložiti,« je Pahorjevo stališče.
V obeh mandatih skupaj se je nanj obrnilo 493 obsojencev, ugodil je osmim, o šestih še ni odločil. Precej pogosteje se je za pomilostitve odločal prvi predsednik Milan Kučan, ki je v desetih letih pomilostil dvesto ljudi, Janez Drnovšek v petih letih 99 obsojenih, Danilo Türk pa 19.
8
ljudi je Borut Pahor pomilostil v dveh mandatih, o šestih primerih se še ni odločil, prejel pa je 493 prošenj
V vsakem postopku, kot določa zakon o pomilostitvi, s svojimi mnenji sodelujejo pristojno sodišče, državno tožilstvo, pravosodno ministrstvo in posebna komisija, ki jo imenuje predsednik republike. V večini primerov mnenja dajo tudi center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni in lečeči zdravnik. Prav predlog strokovne skupine bi bil merodajen za Milana Brgleza, Anže Logar pa je poudaril, da bi bil zavezan zakonu in predlogu ministrice za pravosodje.
Vladimir Prebilič bi, čeprav je pri tem predsednik povsem avtonomen, javno pojasnil svojo odločitev. Nataša Pirc Musar bi prošnji za pomilostitev ugodila, če bi zapornik izkazal pripravljenost, da postane zgleden državljan. Po mnenju Sabine Senčar je lepo komu vrniti možnost za normalno življenje, če si to zasluži. Janez Cigler Kralj meni, da bi za pomilostitev neke osebe morale biti izpolnjene izredne okoliščine, ki jih povezuje predvsem z zagotavljanjem vrednote človekovega dostojanstva. Miha Kordiš ne bi imel nobene tolerance do korupcije in gospodarskega kriminala, blago pa bi obravnaval kriminalna dejanja, porojena iz socialne stiske.
Palača bo sprejemala obiske
Ne glede na to, kdo bo 23. oktobra in v morebitnem drugem krogu prepričal največ volivcev, bodo vrata palače na dneve državnih praznikov (razen dneva spomina na mrtve) ostala odprta za obiskovalce, ki si lahko ogledajo prostore in predvidoma srečajo s predsednikom republike. Anžetu Logarju se to zdi zelo dobra ideja, podpira jo tudi Milan Brglez, palačo bi odprl še večkrat, predvsem za obisk osnovno- in srednješolcev ter študentov.
Po mnenju Nataše Pirc Musar dnevi odprtih vrat kažejo na odprtost predsednika oziroma predsednice, Vladimir Prebilič jih vidi kot enega od načinov, da je predsednik čim dostopnejši, Janezu Ciglerju Kralju pa kot posrečeno potezo, ki daje ljudem možnost, da še pobliže spoznajo delovanje in vlogo predsednika republike. Miha Kordiš bi vrata na stežaj odprl z željo, da zadiha kot prostor skupnosti, kolikor le lahko. Sabina Senčar pa pravi, da bi lahko delala v palači tudi za steklenimi stenami. »Rada sem med ljudmi. Ljudje in knjige me bogatijo z zgodbami. Kadar mi to dovolijo, sem z veseljem del njihove zgodbe.«
Nekateri bi priznanja obdržali, drugi ne
Tako kot dnevi odprtih vrat je bilo tudi jabolko navdiha zamisel Boruta Pahorja na začetku prvega mandata, do zdaj jih je podelil 41, in sicer posameznikom ali skupinam, ki so s svojim dosežkom ali ravnanjem navdih ljudem ter utrjujejo temeljne vrednote v družbi, od solidarnosti do sožitja. »Pri načinu zahvale ali priznanja je pogrešal neko reprezentativno in izvirno obliko, ki bi bila več od zgolj besed hvaležnosti, toda manj od odlikovanj, kot določa zakon,« so sporočili iz njegovega urada.
41
jabolk navdiha je dosedanji predsednik podelil posameznikom in skupinam
Anžetu Logarju se zdi jabolko navdiha dobra iniciativa, ki bi jo nadaljeval. Milan Brglez jo podpira, bi pa preveril, ali je sedanja pravna podlaga ustrezna. Sam bi vsako leto razpisal natečaj za osnovno-, srednješolce in študente, z naslovom Prihodnost Slovenije. Pravno podlago bi uredila tudi Nataša Pirc Musar, saj bi s tem še dodatno dobila veljavo in pomen. Janez Cigler Kralj bi jabolko navdiha obdržal, ker ljudem priznanje in hkrati spodbuda predsednika republike veliko pomenita. Sabina Senčar bi ga ohranila za prav poseben navdih.
»Ideja mi je sicer blizu, menim pa, da vsak predsednik lahko izbere svoj način podeljevanja priznanj. Pri tem bi bil konservativen, saj menim, da inflacija podeljevanja nazivov in odlikovanj devalvira vrednost nagrad in predhodnih prejemnikov,« je odgovoril Vladimir Prebilič. Edini, ki se mu jabolka navdiha ne zdijo smiselna, je Miha Kordiš. »Praznih gest je v politiki že tako dovolj, celo preveč,« je prepričan Kordiš.
Najprej vabila sosedom
Zanimalo nas je še, katerega visokega državnika bi si posebej želeli gostiti kandidati. Anže Logar bi najprej obiskal Berlin: »Že na začetku bom preveril pripravljenost predsednikov srednjeevropskih držav za srečevanje v formatu C5, kar bi vsebinsko močno okrepilo srednjeevropsko komponento slovenske zunanje politike na najvišji ravni. Glede na varnostne izzive bi obiskal sedež Nata ter se začel pripravljati na srečanje s predsednikom ZDA.«
Vladimir Prebilič bi povabil Alexandra Van der Bellna, ki mu je navdih s svojo povezovalnostjo in zeleno naravnanostjo: »Ker je uspešen in mednarodno ugleden predsednik v državi, kjer vlada koalicija strank, ki sta si zelo različni, in kjer so sposobni najti rešitve za dobro Avstrije.« Po mnenju Mihe Kordiša goji Slovenija tradicijo dobrih odnosov tako na vzhod kot na zahod ter bi se zavzel za novo srečanje Moskve in Washingtona v naši državi.
Janez Cigler Kralj bi se najprej podal na obisk k sosedom, med prvimi bi obiskal tudi Nemčijo kot pomembno gospodarsko partnerico, povsod bi državnikom predal vabila za čimprejšnji obisk Slovenije. Sabina Senčar si želi, da bi bil njen prvi gost hrvaški predsednik Zoran Milanović. »Na večerjo bi z velikim veseljem in spoštovanjem povabila tri predsednike za nas pomembnih držav, avstrijskega Alexandra Van der Bellna, nemškega Frank-Walterja Steinmeierja ter italijanskega Sergia Mattarello. Vsi trije so zgled zmernosti, so modri in poosebljajo razliko med državnikom in politikom. Zrejo v prihodnost in ne zgolj do naslednjih volitev,« je odgovorila Nataša Pirc Musar.
Milan Brglez pa je dejal, da so vsi dobrodošli. Če bi moral izbrati enega, bi to bila danska kraljica Margareta. »Cenim in spoštujem njeno zavezanost Danski ter tudi odgovornost do države, državljank in državljanov.«
Kakšen je vaš odnos do pomilostitve? Se strinjate, da je to v pristojnosti predsednika republike? Po kakšnih merilih bi se ravnali?
Milan Brglez
Profesor Petrovec je dejal: »Pomilostitev je akt razuma, modrosti in milosti.« Sam bi najverjetneje sledil predlogom strokovne skupine, ki bi jo oblikoval.
Anže Logar
Zavezan sem zakonu in predlogu ministrice za pravosodje. Bistveno je, da naše pravosodje deluje kakovostno, strokovno in neodvisno, izvajanje kazni pa naj ima tudi preventivni učinek.
Janez Cigler Kralj
Del kaznovalne politike mora gotovo biti usmerjen tudi k ponovnemu vključevanju kaznovanih v družbo. Del tega načela je tudi možnost pomilostitve kaznjencev v pristojnosti predsednika republike. Pri izvrševanju tega instituta bi bil kot predsednik zelo previden. Pošteno je, da vsak odsluži pravično dodeljeno kazen, sicer lahko hitro nastane vtis privilegirane obravnave pomiloščenih oseb. Za pomilostitev neke osebe bi morale biti izpolnjene izredne okoliščine, ki jih sam povezujem predvsem z zagotavljanjem vrednote človekovega dostojanstva.
Miha Kordiš
Načelno bi sledil predlogu pravosodnega ministrstva, ki po zakonu o pomilostitvi predsedniku predlaga, koga pomilostiti. Zagovarjam ničelno toleranco do korupcije in gospodarskega kriminala, brez kakršnihkoli pomilostitev, a sočasno za blago obravnavo kriminalnih dejanj, porojenih iz socialne stiske.
Nataša Pirc Musar
Pomilostitev je akt milosti in osnova kazenskega prava je resocializacija obsojencev po prestani zaporni kazni. Predstavlja del priprave zapornika na normalno življenje v družbi. Če bi zapornik izkazal pripravljenost, da postane zgleden državljan, bi prošnji za pomilostitev ugodila.
Vladimir Prebilič
Tudi najboljši sodni sistemi lahko naredijo napake in pomilostitev v tem kontekstu vidim kot možnost popravka. Menim, da je prav, da ima predsednik možnost pomilostitve, kot neki demokratični standard večine predsednikov. Pomembno je seveda tudi, o kakšnem zločinu se pogovarjamo – v primeru najhujših zločinov je treba biti zelo konservativen.
Čeprav je predsednik pri tem popolnoma avtonomen, menim, da je vseeno prav, da javno predstavi oziroma pojasni svojo odločitev.
Sabina Senčar
Ni lepšega kot pomilostiti nekoga, o katerem si prepričan, da si zasluži pomilostitve. Lepo je komu vrniti normalno življenje, če si to zasluži.
