Nekoč le na rejverskih zabavah, danes tudi na gasilskih veselicah

Ljubljana – Na črnem evropskem trgu prepovedanih drog se po ocenah poznavalcev vsako leto obrne od 24 do 28 milijard evrov, kar je več kot 2,5-kratnik slovenskega državnega proračuna za prihodnje leto. Tako število smrtnih primerov kot policijskih zasegov substanc potrjujejo, da ima vsa Evropa velike težave. Tudi Slovenija.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so leta 2017 zabeležili 47 neposrednih smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog, s čimer se nadaljuje trend povečevanja števila umrlih. Največ smrti (18) je povzročila zastrupitev s heroinom, sledijo zastrupitve s kokainom (14), kar sedem smrti pa pripisujejo sintetičnim opioidom, predvsem tramadolu, in to pet pri ženskah, starejših od 45 let. Pri osmih zastrupitvah je šlo za samomor, za štiri niso ugotovili vzroka, dve tretjini zastrupitev pa naj bi bilo nenamernih. Desetletno spremljanje podatkov še kaže, da odvisniki umirajo vse starejši. Največ umrlih leta 2017 je bilo starejših od 45 let.
 

Nova epidemija uporabe heroina

Statistik za leto 2018 še ni, a Milan Krek, vodja koprske enote NIJZ, pričakuje, da se bodo trendi nadaljevali, kar pomeni vse več sintetičnih drog na trgu ter večja čistost heroina in kokaina, to pa posledično povzroči več smrti.

»Vse kaže na ponovni zagon epidemije uporabe heroina. Proizvodnja heroina se je tehnično zelo spremenila, nekoč so ga pridelovali predvsem v državah proizvajalkah opija, zdaj pa se tudi drugod. Zlasti na Nizozemsko in v Nemčijo množično vozijo surovino, s prekurzorji pa potem iz nje tam delajo heroin, ki je zelo čist. Če smo še pred enim letom govorili o tem, da je na ulici šest- ali sedemodstotni heroin, zdaj zaznavamo tudi že 60-odstotnega. Koncentracija in čistost sta se torej zelo povečali,« je strnil Krek. Prav tako je, po njegovih besedah, višja koncentracija kokaina, kar kaže na močno preskrbo.

»Opažamo, da se v Evropi zelo povečuje uporaba kokaina. Smo razmeroma bogata celina, zato je njegova cena precej višja kot v Aziji, Afriki ali kje drugje. Poleg tega je veliko konzumentov, ki si z njim hočejo povečati delovno storilnost, sposobnost preživeti noč brez spanca in tako naprej. V zadnjih treh ali štirih letih se je med umrlimi neposredno zaradi drog zelo povečal delež tistih, za katere je bil kokain usoden.« Tudi na testu odpadnih voda z metaboliti kokaina se je pokazalo, da je v Sloveniji to razširjena droga.

Velik problem je, opozarja Krek, tudi uporaba več drog hkrati, ponavadi so to alkohol, konoplja in še kaj tretjega, včasih kokain, amfetamin, heroin. To je nevarno početje, saj na neki točki delujejo sinergično in je smrtnost večja, kot je pri uporabi posamezne droge. Težje je tudi ugotoviti, kaj je posameznik vzel in kako mu pomagati.
 

Vse več odvisnih od tramala

Na trgu se pojavlja veliko novih drog, po Evropi jih kroži vsaj 500, pri katerih se praviloma ne ve, kaj sploh vsebujejo. Če pride do zastrupitve, zanje ni antidotov in pacienti ostajajo več dni v komi, priklopljeni na aparate, ki jih vzdržujejo pri življenju, dokler sam organizem ne počisti te substance, kar pa lahko pusti posledice na možganih, jetrih in drugod. »Številni kupujejo droge na dark netu. Poštarji jim jih dostavijo kar v domači nabiralnik. Študija, ki smo jo delali pred leti, je pokazala, da v več kot 40 odstotkih teh pošiljk ni tistega, kar je pisalo, da je,« je opisal sogovornik.

Vse več zastrupitev in težav zaznavajo tudi zaradi odvisnosti od tramala, ki ga ljudje pogosto jemljejo v kombinaciji z drugimi analgetiki. »Poraba se hitro povečuje. Bojimo se, da bi v slovenski prostor prišel tudi fentanil, sintetični derivat opiatov, ki je zelo močan analgetik in ga predpišejo zdravniki, v ZDA, denimo, pa ga veliko izdelajo na črnem trgu. Obstajajo tudi obliži, ki jih prekuhavajo in si potem to raztopino vbrizgavajo. Problem je, da je fentanil vsaj stokrat močnejši od heroina, zato lahko že majhna količina človeka spravi čez življenjski rob.«



Po Krekovi oceni imamo programe za pomoč opiatnim odvisnikom, primanjkuje pa predvsem preventivnih in skupnostnih programov, tudi za zdravljenje drugih odvisnosti. »Še vedno se vsi poskušajo izogniti programom varne sobe za varnejše injeciranje, ki med ljudstvom veljajo za nekaj nedopustnega in nesprejemljivega. A ker ni teh varnih sob, imamo tako imenovano odprto sceno, denimo na Taboru v Ljubljani in še kje, kjer si uporabniki pač na odprtem kuhajo droge in si jih injecirajo. Poleg varnih sob bi bilo za te ljudi treba narediti več zatočišč, pa tudi domov ostarelih, saj odvisniki ostarijo veliko prej kot povprečna populacija. Pri 40 letih se spopadajo z zdravstvenimi težavami in kroničnimi obolenji, ki so značilne za 60-letnike.


 

Na zdravljenju odvisnosti od konoplje tristo ljudi

Najbolj razširjena droga na stari celini je konoplja. »Zaradi odvisnosti se zdravi okoli 160.000 ljudi v Evropi, pri nas okoli 300. A do nje vlada velika dvoličnost. Dejstvo pa je, da ima stranske učinke in razvije se odvisnost,« zatrjuje Milan Krek. Ker konopljo gojijo tudi z gensko spremenjenimi semeni, je vsebnost THC večja.

Da ostajata alkohol in konoplja prva izbira, ugotavljajo tudi v združenju DrogArt, organizaciji, ustanovljeni leta 1999 z namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. Hodijo v okolja, kjer predvidevajo uporabo psihoaktivnih snovi, to so predvsem zabave z elektronsko glasbo. »Za alkoholom in marihuano so po pogostosti navadno stimulansi: kokain, spid in MDM, potem pa so še druge snovi, ki se uporabljajo v manjšem deležu in v drugačnih okoljih, ne na zabavah, kot so psihedeliki, gobe, LSD, ketamin in GHB,« je naštel Marko Verdenik, strokovni sodelavec in mentor terenske ekipe v DrogArtu, izvaja pa tudi testiranja psihoaktivnih snovi za uporabnike.

Pred leti so zaznali povečanje novih sintetičnih snovi, zdaj je tega precej manj. »Ljudje večinoma posegajo po 'tradicionalnih' substancah, za katere vedo tudi, kakšni so stranski učinki in morebitni zapleti,« pravi Verdenik. Okrog leta 2008 so se začele pojavljati nove psihoaktivne snovi, ker je v Evropi primanjkovalo psihoaktivne substance v ekstaziju (MDM), zato so iskali nadomestke. Zdaj je MDM dovolj, zato je zanimanje zanje upadlo.
 

Tudi ekstazi »čistejši«

Pri ekstaziju ugotavljajo zdaj podoben pojav kot pri kokainu in heroinu – večjo čistost. »Po eni strani to pomeni, da ni primesi, po drugi pa ta čistost pomeni tveganje, saj ljudje, ki tega ne vedo, ne prilagodijo doze in zaužijejo preveč. Povprečna količina MDM je letos 170 miligramov v eni tabletki, srednja doza za uporabnika pa je okoli sto miligramov. To pomeni, da bi lahko nastali resni zapleti ali predoziranje, če bi zaužil celo tabletko. Zato jim svetujemo, da če že morajo uporabiti, naj dajo tabletko na pol ali na četrtinke.«



V združenju DrogArt, kjer se trudijo za zmanjševanje škode pri vseh vrstah drog, razen heroina, ocenjujejo, da je večina uporabnikov starih med 20 in 25 let, torej študentska populacija, nanje pa se obračajo tudi mlajši od 20 in starejši od 30 ali 40 let. V dveh desetletjih, kar so aktivni v slovenskem prostoru, se je marsikaj spremenilo. »Pred 15 ali 20 leti je bila uporaba stimulansov, se pravi amfetaminov, bolj v domeni rejverske subkulture, danes pa se je uporaba razširila med splošno populacijo. Uporabe psihoaktivnih substanc ne najdemo le na zabavah elektronske glasbe, ampak verjetno tudi na gasilskih veselicah ali festivalih metala. Zadeve so dostopnejše,« je prepričan Verdenik.