Neprofitna najemnina gor, mladi lažje do stanovanj
Z novim stanovanjskim zakonom, ki je v javni obravnavi od danes, bi se vrednost točke, ki določa neprofitno najemnino, povišala za 0,83 evra.
Odpri galerijo
Slovenija se sooča s kroničnim pomanjkanjem najemnih stanovanj. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Od danes so v tridesetdnevni javni obravnavi spremembe in dopolnitve stanovanjskega zakona (SZ-1E). Z višjo stopnjo dovoljenega zadolževanja občinam in stanovanjskim skladom ter višjo neprofitno najemnino bodo omogočile finančna sredstva za vzdržno stanovanjsko politiko ter za zadostno število javnih najemnih stanovanj, zagotavljajo na okoljskem ministrstvu (Mop).
Novosti v zakonu naj bi tudi investitorje spodbudile h gradnji novih neprofitnih stanovanj, s čimer bi mlade družine in čakajoči prosilci prej prišli do strehe nad glavo. Po podatkih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) – ti so iz leta 2017 - v državi potrebujemo dodatnih 9.167 javnih najemnih stanovanj, 599 bivalnih enot in 540 oskrbovanih stanovanj.
Slovenija se sooča domala s kroničnim pomanjkanjem najemnih stanovanj, ki ga občutijo zlasti mladi, socialno ogroženi in druge marginalizirane skupine. Po navedbah Mopa v naši državi primanjkuje stanovanj na lokacijah, kjer je povpraševanje po njih največje; primanjkuje nam najemnih stanovanj, zlasti tistih, ki bi ranljivejšim skupinam omogočila reševanje stanovanjskega problema; hkrati pa je zelo visok delež zasebnih stanovanj; stanovanjski fond se stara – ne ustreza energetskim in funkcionalnim standardom sodobne družbe in povečuje življenjske stroške; investitorjev ne zanima vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu; tudi obstoječa zakonodaja ne podpira dovolj razvoja najemnega trga, stanovanjska mobilnost prebivalstva oziroma pripravljenost za menjavo stanovanja pa je vse prej kot zadostna.
Eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj je prenizka neprofitna najemnina, ugotavljajo na Mopu, ki lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov, ne omogoča pa tudi ohranitve obsega obstoječega fonda javnih najemnih stanovanj, niti investicij v gradnjo novih javnih stanovanj. Predlog zakona predvideva uskladitev vrednosti točke z obstoječih 2,63 evra na 3,50 evra.
Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, zakon predvideva javno najemniško službo, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Zakon znižuje potrebna soglasja etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je obvezno gradbeno dovoljenje. Skrajšuje postopke odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku za najemodajalca in za najemnika ter roke za izselitev, ki jih določi sodišče ter pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, predpisuje predkupno pravico stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam.
Pripombe in predloge Mop sprejema na e-naslovu gp.mop@gov.si, do 20. avgusta.
Novosti v zakonu naj bi tudi investitorje spodbudile h gradnji novih neprofitnih stanovanj, s čimer bi mlade družine in čakajoči prosilci prej prišli do strehe nad glavo. Po podatkih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) – ti so iz leta 2017 - v državi potrebujemo dodatnih 9.167 javnih najemnih stanovanj, 599 bivalnih enot in 540 oskrbovanih stanovanj.
Stanovanj kronično primanjkuje
Slovenija se sooča domala s kroničnim pomanjkanjem najemnih stanovanj, ki ga občutijo zlasti mladi, socialno ogroženi in druge marginalizirane skupine. Po navedbah Mopa v naši državi primanjkuje stanovanj na lokacijah, kjer je povpraševanje po njih največje; primanjkuje nam najemnih stanovanj, zlasti tistih, ki bi ranljivejšim skupinam omogočila reševanje stanovanjskega problema; hkrati pa je zelo visok delež zasebnih stanovanj; stanovanjski fond se stara – ne ustreza energetskim in funkcionalnim standardom sodobne družbe in povečuje življenjske stroške; investitorjev ne zanima vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu; tudi obstoječa zakonodaja ne podpira dovolj razvoja najemnega trga, stanovanjska mobilnost prebivalstva oziroma pripravljenost za menjavo stanovanja pa je vse prej kot zadostna.
Eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj je prenizka neprofitna najemnina, ugotavljajo na Mopu, ki lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov, ne omogoča pa tudi ohranitve obsega obstoječega fonda javnih najemnih stanovanj, niti investicij v gradnjo novih javnih stanovanj. Predlog zakona predvideva uskladitev vrednosti točke z obstoječih 2,63 evra na 3,50 evra.
Ustanovitev javne najemniške službe
Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, zakon predvideva javno najemniško službo, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Zakon znižuje potrebna soglasja etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je obvezno gradbeno dovoljenje. Skrajšuje postopke odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku za najemodajalca in za najemnika ter roke za izselitev, ki jih določi sodišče ter pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, predpisuje predkupno pravico stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam.
Pripombe in predloge Mop sprejema na e-naslovu gp.mop@gov.si, do 20. avgusta.
