Nova tožba proti trasi hitre ceste do Velenja

Ministrstvo za okolje in prostor ni upoštevalo zakona o rudarstvu za priključek nad rudarskim prostorom.
Fotografija: Protest krajanov pri Braslovčah, kjer je predvidena trasa nove hitre ceste, 22. aprila 2015. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Odpri galerijo
Protest krajanov pri Braslovčah, kjer je predvidena trasa nove hitre ceste, 22. aprila 2015. FOTO: Igor Zaplatil/Delo

Združenje ROVO je na upravno sodišče vložilo tožbo in predlog za začasno odredbo za odpravo gradbenega dovoljenja za območje priključka Gaberke na predvideni tretji razvojni osi. Tako obrtna kot gospodarska zbornica sta ogorčeni.

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 6. marca letos Darsu izdalo odločbo o gradbenem dovoljenju za »novogradnjo zahtevnega objekta za cestne ureditve in gradnjo objektov ter pripadajoče komunalne infrastrukture na območju priključka Gaberke«. V društvu ROVO ugotavljajo, da pri tem niso ugotovili dejanskega stanja in na rudniškem prostoru spregledali po 15 parcel v k. o. Škale in k. o. Gaberke. Poleg tega niso upoštevali določil zakona o rudarstvu, ki veljajo za rudniške prostore.

Po zakonu je namreč mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin, v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov pa mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

»Upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni pridobil geomehanskega elaborata od investitorja Darsa in pisnega zagotovila koncesionarja Premogovnika Velenje, da z zadevnim posegom v rudniški prostor ne bo onemogočeno izkoriščanje mineralnih surovin. Upravni organ ni zagotovil niti sodelovanja ministrstva, pristojnega za rudarstvo,« piše v tožbi, v kateri ROVO predlaga odpravo gradbenega dovoljenja oziroma njegovo ničnost in začasno odredbo, da Dars ustavi vse dejavnosti na območju.

Rovi starega rudnika se neenakomerno in nepredvidljivo posedajo.  FOTO: Damjan Žibert
Rovi starega rudnika se neenakomerno in nepredvidljivo posedajo.  FOTO: Damjan Žibert


Dars pospešeno pridobiva parcele


»Projektantska pogodba za traso F2-2 je bila sklenjena junija 2019, takoj po odločitvi ustavnega sodišča glede ustavne pritožbe na uredbo o državnem prostorskem načrtu na tem odseku, kar je povzročilo enoletni zamik v terminskem planu. V času ustavne presoje smo upočasnili vse aktivnosti na pogodbah, ki so bile takrat že v teku, od parcelacije do odkupov nepremičnin. Po odločitvi ustavnega sodišča so se aktivnosti pospešeno nadaljevale, tako je do zdaj odkupljenih 32 objektov za rušenje, izvedena je parcelacija na gozdnih zemljiščih, v teku pa je parcelacija na kmetijskih in stavbnih zemljiščih. Vzporedno se izvajajo geološko-geomehanske raziskave terena in izdeluje se projektna dokumentacija, ki je v začetni fazi. Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja je bila na Arso vložena januarja 2018 in je v reševanju,« odgovarjajo na Darsu na vprašanje, kako daleč so v pripravah na gradnjo hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem, ki je del tretje razvojne osi.

​Do zdaj so v umeščanje ceste, odkupe nepremičnin, projekte in drugo vložili 14.661.965,09 evra z davkom.

Na Darsu se zavedajo, da postopek ne bo tekel gladko in brez težav. »Vlada je državni prostorski načrt (DPN) za traso hitre ceste od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug sprejela januarja 2017. To je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije. Če bi prišlo do drugačne odločitve glede umestitve trase hitre ceste na tem odseku, bi vlada morala sprejeti novo ali spremenjeno uredbo o DPN. V tem primeru bodo vse aktivnosti, ki jih izvajamo, ustavljene do zagotovitve ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za projektiranje in graditev,« pravijo na Darsu.


Težav še ne bo konec


Na vprašanje, ali se tudi njim kot prebivalcem ob načrtovani cesti in kmetijskemu ministrstvu zdi boljša izbira prenova obstoječe cestne povezave med Arjo vasjo in Velenjem, pri kateri bi bilo manj težav, na Darsu odgovarjajo, da so bile »v postopku umeščanja v prostor variante proučene, vrednotene in medsebojno primerjane iz razvojno-urbanističnega, prometno-ekonomskega, gradbeno-tehničnega in okoljskega vidika«.

»Predlagana je bila varianta, ki se je, celovito gledano, izkazala kot najustreznejša, upoštevajoč obravnavane vidike. Predlog najustreznejše variantne je obravnavala vlada 25. aprila 2008 in sprejela sklep, da se nadaljnje načrtovanje nove cestne povezave nadaljuje v skladu s predlogom najustreznejše variante. Na odseku med avtocesto A1 in Velenjem je bila to varianta F2-2,« pravijo na Darsu.

Stranski pogled v 200 metrov široko odkono čelo Premogovnika Velenje. FOTO: Arhiv PV
Stranski pogled v 200 metrov široko odkono čelo Premogovnika Velenje. FOTO: Arhiv PV


V Združenih civilnih iniciativah spodnje Savinjske doline ob tem ugotavljajo, da trasa med Arjo vasjo in Velenjem ter novelirana trasa med Šentrupertom in Velenjem nista bili nikoli primerjani, poleg tega je medresorska komisija prejšnje vlade Janeza Janše odločila, da je najbolje nadaljevati po trasi med Arjo vasjo in Velenjem. Ta trasa ne poteka po rudniškem prostoru, se ne zajeda v regionalni simbol goro Oljko, ne povozi najboljših kmetijskih zemljišč v državi, ne ogroža vodnih virov in ne poruši več kot sto objektov.



»V letih 2018 in 2019 so že izvedli parcelacijo na gozdnih zemljiščih, parcelacija na kmetijskih in stavbnih zemljiščih pa se je komaj dobro pričela, zato tožb na upravno sodišče še ni možno vlagati. Pa tudi če jih bodo stranke vlagale, te ne bodo zadržale dokončanja parcelacijskih postopkov, ki jih izvaja geodetska uprava,« menijo na Darsu.

Železnice ne bodo podaljšali, cestna trasa je v težavah. FOTO: Aljaž Janša/Bobo
Železnice ne bodo podaljšali, cestna trasa je v težavah. FOTO: Aljaž Janša/Bobo


Pri tem priznavajo, da se je z optimizacijo trase iz F-2 v F2-2 trasa hitre ceste zamaknila z doline na pobočje gore Oljke, s čimer je segla na območje dveh vodovarstvenih območij: Rečica - Podgora in Podvin. »Ureditve hitre ceste potekajo po robu druge in tretje cone vodovarstvenega območja Podvin, zato so bili z analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode zaradi gradnje hitre ceste določeni zaščitni ukrepi. V presoji vplivov na okolje so bili vplivi gradnje na podzemne vode brez omilitvenih ukrepov ocenjeni kot majhni, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov pa kot zanemarljivi,« odgovarjajo na Darsu.


Podjetja za hitro gradnjo


»V dneh, ko se borimo z epidemijo covida-19 in ko je prihodnost številnih obrtnikov in podjetnikov negotova, želi novomeško Združenje ROVO s tožbo na upravnem sodišču ustaviti začetek gradnje težko pričakovane tretje razvojne osi. V obrtno-podjetniški zbornici takšno ravnanje obsojamo in obenem opozarjamo, da obrtniki ter podjetniki Koroške ter Savinjsko-Šaleške regije tretjo razvojno os nujno potrebujejo,« sporočajo iz obrtne zbornice. Dodajajo, da tožba predstavlja dodatno birokratsko oviro, ki bi lahko ogrozila že pridobljeno okoljevarstveno soglasje za odsek Velenje–Slovenj Gradec, ki se izteče junija 2020.

V Gospodarski zbornici Slovenije pa se ne strinjajo s tem, da nevladna organizacija vpliva na projekt nacionalnega pomena. »Zaviranje razvoja je za gospodarstvo nesprejemljivo, predvsem pa je neprimerna aktivnost nevladne organizacije, ki je izrazito škodljiva in ogroža učinkovit izhod Slovenije iz krize,« pravijo v GZS.

Preberite še:

Komentarji: