Novi cesti se je moral umakniti tudi daljnovod

Na območju sklopa Jenina se križata trasa hitre ceste in visokonapetostnega daljnovoda Slovenj Gradec–Velenje.
Fotografija: Sklop Jenina bo gradbincem omogočil dostop do mesta za izkop predora Vodriž s severne strani, služil bo tudi kot transportna pot. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Odpri galerijo
Sklop Jenina bo gradbincem omogočil dostop do mesta za izkop predora Vodriž s severne strani, služil bo tudi kot transportna pot. FOTO: Mateja Kotnik/Delo

Viadukt Jenina na odseku trase tretje osi v vasi Podgorje pri Slovenj Gradcu, za katerega gradbinci že postavljajo stebre, se križa z visokonapetostnim daljnovodom Slovenj Gradec–Velenje. Ker stoji na trasi nove prometnice, neustrezna pa je tudi višina vodnikov daljnovoda, v teh dneh izvajajo njegovo rekonstrukcijo.

Kot so pojasnili na Darsu, so izvedli prestavitev stojnega mesta 71 ter nadomestitev obstoječega stojnega mesta na lokaciji viadukta Janina 73 z novimi, višjimi stojnimi mesti 73a in 73b, da bi zagotovili ustrezno višino vodnikov za potrebe gradnje in uporabe viadukta. »Za izvedbo rekonstrukcije so bile izdelane nove konstrukcije stojnih mest in uporabljena je bila nova oprema stojnega mesta,« je sporočil Dars.

Na odseku Jenina bo Dars zgradil 1,15 kilometra nove hitre ceste, poleg viadukta Jenina, ki je dobil ime po potoku, pa še viadukt Visočnik, poimenovan po najbližji kmetiji. Viadukt Visočnik bo na eni strani dolg 288,5 metra, na drugi pa 255,2 metra. Viadukt Jenina bo daljši: na eni strani bo dolg 477,3, na drugi pa 474,2 metra.

Dušijo se v oblakih prahu

Območje tega dela nove ceste se začne z globokim vkopom na severni strani predora Vodriž (zgradili ga bodo v okviru del na sklopu E–Velunja). Brežine vkopa bodo zavarovali z opornimi konstrukcijami. Cesta se bo v vkopu spuščala s 5,2-odstotnim naklonom in bo prešla na viadukt Visočnik. Od tam bo speljana v globokem vkopu pod kmetijo, zato bodo na levi strani uredili oporno konstrukcijo. Cesta bo dolino Jenine prečkala po istoimenskem viaduktu, na višini povprečno 15 metrov, in sicer pred priključkom Podgorje, ki ga bodo urejali v sklopu G (Podgorje).

Dela na priključku Podgorje. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Dela na priključku Podgorje. FOTO: Mateja Kotnik/Delo

Na območje priključka Podgorje izvajalci del začasno odlagajo nevezljive zemljine in kamnine. Po drobljenju jih bodo uporabili pri gradnji sklopa G (Podgorje), ki bo terjal kar 38 tisoč kubičnih metrov betona in 5100 ton armaturnega železa. Prebivalci v okolici trenutno aktivnih gradbišč so potrpežljivi, a se tako kot delavci na gradbišču pogosto dušijo v oblakih prahu. Izvajalci del se na terenu trudijo z mokrim čiščenjem cest in močenjem transportnih poti.

Dela na območju Jenine so vredna 37,8 milijona evrov, izvaja pa jih konzorcij domačih gradbenih podjetij Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje. Poleg dela ceste in dveh viaduktov bodo v sklopu del na tem območju zgradili tudi več opornih in podpornih konstrukcij, izvedli dela za ureditev odvajanja in zadrževanja padavinskih voda, prestavili in na novo zgradili komunalne vode, prestavili visokotlačni plinovod, regulirali potok Jenina in zgradili nov most čezenj ter območje gradnje tudi krajinsko uredili.

Za odkup v spodnjem delu trase le še štirje objekti

Dela na gradbiščih tretje osi potekajo po načrtu. V skladu s terminskim planom, pravijo na Darsu, potekajo tudi aktivnosti na 14-kilometrskem odseku med Šentrupertom in Velenjem. Zahtevo za gradbeno dovoljenje na tem odseku je Dars na ministrstvo za okolje in prostor vložil aprila letos. Med tem nadaljujejo s pridobivanjem zemljišč za gradnjo. »Do začetka tega meseca smo pridobili 65 odstotkov površin, potrebnih za gradnjo, od 48 objektov, ki jih bo zaradi gradnje treba porušiti, pa smo jih odkupili 44,« so povedali na Darsu.

Potekata še dva razpisa. »Na sklopu B in deloma na sklopu H, ki obsegata območje ob Škalskem jezeru in del navezovalne ceste na Konovo, smo že pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, zato za ta sklopa sledi druga faza postopka javnega naročanja, to je zbiranje ponudb izbire izvajalcev gradbenih del. Za sklopa C (Škale) in E (Velunja) pa poteka prva faza postopka, to je priznanje sposobnosti ponudnikom za pridobitev izvajalcev. Pridobivamo tudi gradbena dovoljenja,« dodajajo na Darsu.

Na sklopu D (Gaberke), kjer se je gradnja severnega dela tretje osi tudi začela, potekajo le še zaključna dela, izvajajo pa vse potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Preberite še:

Komentarji: