Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Novi korektivi pri pokojninah, reforme pa ni

Za besedami, da naj ima višjo pokojnino, kdor je vplačeval več, še en predlog, ki tega ne odraža; opozorila, da so popravki brez misli na finančno vzdržnost.
Delež izdatkov za pokojnine se, kot navaja Umar, že od leta 1995 giblje okoli deset odstotkov BDP, do leta 2070 pa naj bi se zvišal na 16 odstotkov. Foto Blaž Samec
Delež izdatkov za pokojnine se, kot navaja Umar, že od leta 1995 giblje okoli deset odstotkov BDP, do leta 2070 pa naj bi se zvišal na 16 odstotkov. Foto Blaž Samec
7. 9. 2021 | 06:00
5:06

V nadaljevanju preberite: 


»Kdor je v pokojninsko blagajno vplačeval več, mora imeti višjo pokojnino,« je Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi, v parlamentarni postopek pospremil predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), ki so jo vložili koalicijski poslanci. Težko bi bilo nestrinjati se s to izjavo, nekoliko nerodno je le to, da je prav nobena od predvidenih sprememb ne odraža, saj predvsem prinašajo socialne korektive za nekatere skupine. Čeprav strokovnjaki že več let opozarjajo, da je za dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne nujna reforma.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine