Občina dovolila graditi na območju plazov
Prostorski načrt: Ptujski svetniki so bili gluhi za vsa opozorila in so prostorski akt sprejeli brez pomislekov – Posega na tuja zemljišča – Tožba na upravno sodišče
Odpri galerijo
Foto: Albin Bezjak
Ptuj – Za severovzhodni del griča, ki je podaljšek arheološkega parka Panorama, je ptujska občina sprejela podrobni prostorski načrt, ki predvideva gradnjo 120 pretežno družinskih in vrstnih hiš, čeprav gre za plazovit teren z najmanj petimi plazovitimi predeli. Pri sprejemanju prostorskega načrta so občinski svetniki in občinska uprava župana Mirana Senčarja preslišali vsa opozorila o nepravilnostih; s postopkom sprejemanja odloka so se zato ukvarjali tudi kriminalisti.
Idejni načrt za pozidavo so naročili posamezni lastniki zemljišč na severovzhodnem delu griča, obsegal pa naj bi 6,8 hektara površine. Na območju že stoji nekaj objektov in nekatere prebivalce so v prvi fazi kar vključili v načrt, čeprav se s tem ne strinjajo in imajo številne pripombe na načrtovano zazidavo. Mitja Krapša je prepričan, da je odlok nezakonit, zato se je pritožil na ministrstvo za okolje in prostor in v pritožbi navedel 21 spornih točk pri načrtovanju in sprejemanju prostorskega akta. Ta posega tudi na območje nepremičnin, ki so v njegovi lasti in lasti njegove sestre Metke Gutschi, čeprav za to nista dala soglasja. Poleg tega so neposredno ob meji predvideli cesto, ob hiši, kjer se ukvarjajo s turističnim oddajanjem sob, pa protihrupni zid, ki bo zaprl pogled skozi okna nekaterih sob.
Čeprav so se na javni razgrnitvi nekateri prebivalci s tega območja pritožili in predlagali spremembe, jih na občini niso upoštevali. Metka Gutschi je županu Miranu Senčarju in ptujskim občinskim svetnikom poslala 19 strani dolg dopis in navedla napake in pomanjkljivosti projekta. Gutschijeva in Krapša pravita, da ne nasprotujeta pozidavi, le spoštovanje pravil in predpisov zahtevata.
Največja greha idejnega projekta sta zavajanje, da gre za neplazovito zemljišče, in da posega v arheološko zaščiteno območje Panorame, ob številnih razgrnjenih dokumentih, s katerimi dokazujeta svoj prav, pravita Krapša in Gutschijeva: »Po upravnem sporu bomo – glede na njegov izid – najverjetneje morali sprožiti še ustavnega. Na naših zemljiščih ne morejo načrtovati ničesar, dokler za to nimajo naših soglasij. Že na osnutek odloka smo vložili pritožbo na protikorupcijsko komisijo.«
Projektant Stanislav Arnuš iz projektantskega Biroja 33 glede plazovitosti terena pravi, da so bile opravljene predhodne geomehanske raziskave in da je Arso podal pozitivno mnenje na poročilo. »Ni rečeno, da na plazovitem terenu ni mogoče graditi, le pri gradnji je to treba upoštevati.« A to je nekaj povsem drugega, kot o plazovitosti območja pravi odlok o podrobnem prostorskem načrtu, kjer je v 36. členu navedeno, da območje sploh ni plazovito! V Senčarjevi občinski upravi so to v odlok zapisali, čeprav je območje v občinskih dokumentih (PISO) opredeljeno kot skoraj v celoti zelo plazovito, čeprav je pred nekaj leti tam plaz že ogrožal stanovanjsko hišo in je na območju še najmanj pet plazovitih predelov, od plazenja nagubano zemljišče pa je mogoče videti tako v naravi kot na zračnih posnetkih.
Na občini o tem pravijo le, da bo »pred gradnjo treba pridobiti predhodno mnenje pooblaščenega geologa, geotehnične pogoje za vsak objekt in temu primerno predvideti tehnične rešitve ter da je bilo območje pri Panorami določeno za pozidavo že več kot 30 let. Geomehansko mnenje je bilo izdelano leta 2016.«
Svetniki so predlog odloka sprejeli v začetku tega meseca, na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da postopka nadzora zakonitosti še ne morejo začeti, ker odlok še ni začel veljati. Pri odloku je nenavadno tudi to, da kljub velikosti posega – skoraj sedem hektarov veliko območje in načrtovanih 120 objektov – zanj ni potrebna presoja vlivov na okolje, po navedbah zavoda za varstvo naravne dediščine pa tudi ne mnenje zavoda.
Po pobočju griča so v rimskem času zgradili vodovod z Vurberka na Ptuj in v zemlji so še njegove zaščitene ostaline prav po sredini bodoče soseske. Na vzhodnem vogalu je zaščitena Skokova kapelica, ki so jo že prestavili, da so naredili prostor za dovozno cesto. Poleg stanovanjskih enot so v idejnem načrtu predvidene tudi poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti in tudi veliki poslovni prostori ob ali v posameznih hišah, tako da ni mogoče natančno vedeti, koliko stavb bodo lahko postavili. Območje se na jugovzhodni strani dotika arheološkega območja Panorame, načrt pa njegovo mejo na slemenu menda celo prestopa. Z ministrstva za kulturo so na to opozorilo Metki Gutschi julija odgovorili, »da sprejemanje načrta poteka v skladu z zakonodajo«. Kako je potekalo pridobivanje mnenj in soglasij, je v začetku tega meseca zanimalo tudi kriminaliste, a v občinski upravi pravijo, da so jih poklicali sami, da bi preverili pravilnost postopkov v zvezi z odlokom.
Idejni načrt za pozidavo so naročili posamezni lastniki zemljišč na severovzhodnem delu griča, obsegal pa naj bi 6,8 hektara površine. Na območju že stoji nekaj objektov in nekatere prebivalce so v prvi fazi kar vključili v načrt, čeprav se s tem ne strinjajo in imajo številne pripombe na načrtovano zazidavo. Mitja Krapša je prepričan, da je odlok nezakonit, zato se je pritožil na ministrstvo za okolje in prostor in v pritožbi navedel 21 spornih točk pri načrtovanju in sprejemanju prostorskega akta. Ta posega tudi na območje nepremičnin, ki so v njegovi lasti in lasti njegove sestre Metke Gutschi, čeprav za to nista dala soglasja. Poleg tega so neposredno ob meji predvideli cesto, ob hiši, kjer se ukvarjajo s turističnim oddajanjem sob, pa protihrupni zid, ki bo zaprl pogled skozi okna nekaterih sob.
Načrt posega na tuja zemljišča
Čeprav so se na javni razgrnitvi nekateri prebivalci s tega območja pritožili in predlagali spremembe, jih na občini niso upoštevali. Metka Gutschi je županu Miranu Senčarju in ptujskim občinskim svetnikom poslala 19 strani dolg dopis in navedla napake in pomanjkljivosti projekta. Gutschijeva in Krapša pravita, da ne nasprotujeta pozidavi, le spoštovanje pravil in predpisov zahtevata.
Največja greha idejnega projekta sta zavajanje, da gre za neplazovito zemljišče, in da posega v arheološko zaščiteno območje Panorame, ob številnih razgrnjenih dokumentih, s katerimi dokazujeta svoj prav, pravita Krapša in Gutschijeva: »Po upravnem sporu bomo – glede na njegov izid – najverjetneje morali sprožiti še ustavnega. Na naših zemljiščih ne morejo načrtovati ničesar, dokler za to nimajo naših soglasij. Že na osnutek odloka smo vložili pritožbo na protikorupcijsko komisijo.«
Neplazovito za odlok, plazovito za gradnjo
Projektant Stanislav Arnuš iz projektantskega Biroja 33 glede plazovitosti terena pravi, da so bile opravljene predhodne geomehanske raziskave in da je Arso podal pozitivno mnenje na poročilo. »Ni rečeno, da na plazovitem terenu ni mogoče graditi, le pri gradnji je to treba upoštevati.« A to je nekaj povsem drugega, kot o plazovitosti območja pravi odlok o podrobnem prostorskem načrtu, kjer je v 36. členu navedeno, da območje sploh ni plazovito! V Senčarjevi občinski upravi so to v odlok zapisali, čeprav je območje v občinskih dokumentih (PISO) opredeljeno kot skoraj v celoti zelo plazovito, čeprav je pred nekaj leti tam plaz že ogrožal stanovanjsko hišo in je na območju še najmanj pet plazovitih predelov, od plazenja nagubano zemljišče pa je mogoče videti tako v naravi kot na zračnih posnetkih.
Na občini o tem pravijo le, da bo »pred gradnjo treba pridobiti predhodno mnenje pooblaščenega geologa, geotehnične pogoje za vsak objekt in temu primerno predvideti tehnične rešitve ter da je bilo območje pri Panorami določeno za pozidavo že več kot 30 let. Geomehansko mnenje je bilo izdelano leta 2016.«
Svetniki so predlog odloka sprejeli v začetku tega meseca, na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da postopka nadzora zakonitosti še ne morejo začeti, ker odlok še ni začel veljati. Pri odloku je nenavadno tudi to, da kljub velikosti posega – skoraj sedem hektarov veliko območje in načrtovanih 120 objektov – zanj ni potrebna presoja vlivov na okolje, po navedbah zavoda za varstvo naravne dediščine pa tudi ne mnenje zavoda.
Vse po soglasjih in zakonih
Po pobočju griča so v rimskem času zgradili vodovod z Vurberka na Ptuj in v zemlji so še njegove zaščitene ostaline prav po sredini bodoče soseske. Na vzhodnem vogalu je zaščitena Skokova kapelica, ki so jo že prestavili, da so naredili prostor za dovozno cesto. Poleg stanovanjskih enot so v idejnem načrtu predvidene tudi poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti in tudi veliki poslovni prostori ob ali v posameznih hišah, tako da ni mogoče natančno vedeti, koliko stavb bodo lahko postavili. Območje se na jugovzhodni strani dotika arheološkega območja Panorame, načrt pa njegovo mejo na slemenu menda celo prestopa. Z ministrstva za kulturo so na to opozorilo Metki Gutschi julija odgovorili, »da sprejemanje načrta poteka v skladu z zakonodajo«. Kako je potekalo pridobivanje mnenj in soglasij, je v začetku tega meseca zanimalo tudi kriminaliste, a v občinski upravi pravijo, da so jih poklicali sami, da bi preverili pravilnost postopkov v zvezi z odlokom.
