Občine Zgornje Gorenjske v bran lastniku zavetišča Perun
Lastnik zavetišča Branko Pirc je z zgornjegorenjskimi občinami pripravljen še nekaj časa sodelovati, če se bodo pritiski končali.
Odpri galerijo
Konec januarja oziroma sredi februarja bo brez možnosti za oskrbo zapuščenih ali izgubljenih živali ostalo sedem gorenjskih občin. FOTO: Leon Vidic
Župani občin Zgornje Gorenjske so na rednem mesečnem sestanku obravnavali tudi problematiko odpovedi pogodb zavetišča za zapuščene živali Perun sedmim gorenjskim občinam. Lastniku zavetišča so izrekli podporo, ponoviti jo nameravajo še na ponedeljkovi novinarski konferenci.
Na sestanek koordinacije županov občin Zgornje Gorenjske so povabili lastnika Peruna Branka Pirca, ki jim je pojasnil, da je sedmim občinam – od skupaj 17, za katere opravlja to javno službo – v podpis poslal pogodbe o sporazumnem prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi pritiska, ki se ga nanj izvaja. Dodal je, da je z zgornjegorenjskimi občinami pripravljen še nekaj časa sodelovati, če se bodo pritiski končali.
Spomnimo, inšpektorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi prijave, da v zavetišču nikoli ni na voljo mačke za oddajo, v njem opravila pregled in ugotovila številne kršitve, za katere mu je izdala ureditveno odločbo. Pri kontrolnem pregledu maja lani je inšpektorica ugotovila, da so bile kršitve odpravljene, vendar zavetišče svoje prakse glede mačk ni spremenilo. Za oddajo novim lastnikom se je na spletni strani znašla komaj kakšna.
Pirc je ta »fenomen« inšpektorici pojasnil z odgovorom, da je večina mačk prostoživečih in divjih, zato niso primerne za posvojitev. Vrne se jih v okolje pobiranja. Leta 2018 je od 582 v zavetišče sprejetih mačk novega lastnika dobilo le 18, v okolje je bilo vrnjenih kar 517.
Konec januarja oziroma sredi februarja bo brez možnosti za oskrbo zapuščenih ali izgubljenih živali ostalo sedem občin (Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Tržič, Preddvor, Bohinj in Žirovnica), od tega dve zgornjegorenjski: Bohinj in Žirovnica. V občini Bohinj bi z zavetiščem še sodelovali, saj je bil poslovni odnos korekten. Kranjska Gora in Jesenice sta še nekaj časa na varnem, saj imata s Perunom sklenjeno petletno koncesijo, ki je ni mogoče kar tako preklicati. Druge občine imajo pogodbe z različnimi odpovednimi roki, večjim se pogodbe kmalu iztečejo.
V občini Kranjska Gora so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju s Perunom, saj pri njegovem delovanju niso zaznali nepravilnosti. Pozabili pa so na svoje: leta 2017 so Pircu plačali 13 sterilizacij in 19 kastracij več, kot jih je navedel v poročilu občini, je odkrila inšpektorica. Tudi na Jesenicah nad delovanjem zavetišča nimajo pripomb.
V občini Šenčur so dobili predlog za sporazumno odpoved pogodbe z zavetiščem, vendar ga še niso podpisali. V Železnikih so se za prevzem psov dogovorili z zavetiščem Horjul, medtem ko je za mačke že prej skrbelo društvo Žverca. Mestna občina Kranj, ki bo sodelovanje s Perunom sporazumno sklenila konec januarja, pa naj bi že sklenila dogovor za oskrbo živali z ljubljanskim zavetiščem Gmajnice, smo izvedeli neuradno. Vodja Gmajnic Marko Oman je sporočil, da se z občino dogovarjajo za morebitno sodelovanje, odločitev pa je v rokah občine.
Na sestanek koordinacije županov občin Zgornje Gorenjske so povabili lastnika Peruna Branka Pirca, ki jim je pojasnil, da je sedmim občinam – od skupaj 17, za katere opravlja to javno službo – v podpis poslal pogodbe o sporazumnem prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi pritiska, ki se ga nanj izvaja. Dodal je, da je z zgornjegorenjskimi občinami pripravljen še nekaj časa sodelovati, če se bodo pritiski končali.
Spomnimo, inšpektorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi prijave, da v zavetišču nikoli ni na voljo mačke za oddajo, v njem opravila pregled in ugotovila številne kršitve, za katere mu je izdala ureditveno odločbo. Pri kontrolnem pregledu maja lani je inšpektorica ugotovila, da so bile kršitve odpravljene, vendar zavetišče svoje prakse glede mačk ni spremenilo. Za oddajo novim lastnikom se je na spletni strani znašla komaj kakšna.
Pirc je ta »fenomen« inšpektorici pojasnil z odgovorom, da je večina mačk prostoživečih in divjih, zato niso primerne za posvojitev. Vrne se jih v okolje pobiranja. Leta 2018 je od 582 v zavetišče sprejetih mačk novega lastnika dobilo le 18, v okolje je bilo vrnjenih kar 517.
Mestna občina Kranj naj bi že sklenila dogovor za oskrbo živali z ljubljanskim zavetiščem Gmajnice. FOTO: Leon Vidic
Živali iz Kranja kmalu v Gmajnice?
Konec januarja oziroma sredi februarja bo brez možnosti za oskrbo zapuščenih ali izgubljenih živali ostalo sedem občin (Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Tržič, Preddvor, Bohinj in Žirovnica), od tega dve zgornjegorenjski: Bohinj in Žirovnica. V občini Bohinj bi z zavetiščem še sodelovali, saj je bil poslovni odnos korekten. Kranjska Gora in Jesenice sta še nekaj časa na varnem, saj imata s Perunom sklenjeno petletno koncesijo, ki je ni mogoče kar tako preklicati. Druge občine imajo pogodbe z različnimi odpovednimi roki, večjim se pogodbe kmalu iztečejo.
V občini Kranjska Gora so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju s Perunom, saj pri njegovem delovanju niso zaznali nepravilnosti. Pozabili pa so na svoje: leta 2017 so Pircu plačali 13 sterilizacij in 19 kastracij več, kot jih je navedel v poročilu občini, je odkrila inšpektorica. Tudi na Jesenicah nad delovanjem zavetišča nimajo pripomb.
V občini Šenčur so dobili predlog za sporazumno odpoved pogodbe z zavetiščem, vendar ga še niso podpisali. V Železnikih so se za prevzem psov dogovorili z zavetiščem Horjul, medtem ko je za mačke že prej skrbelo društvo Žverca. Mestna občina Kranj, ki bo sodelovanje s Perunom sporazumno sklenila konec januarja, pa naj bi že sklenila dogovor za oskrbo živali z ljubljanskim zavetiščem Gmajnice, smo izvedeli neuradno. Vodja Gmajnic Marko Oman je sporočil, da se z občino dogovarjajo za morebitno sodelovanje, odločitev pa je v rokah občine.
