Ob združitvi Prekmurja z matičnim narodom

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o tem, da ima zgodba združitve Prekmurja veliko dimenzij.
Fotografija: Madžarska stoletnico podpisa trianonske pogodbe jemlje kot rano na sedanjem madžarskem narodnem telesu. FOTO: Delo
Odpri galerijo
Madžarska stoletnico podpisa trianonske pogodbe jemlje kot rano na sedanjem madžarskem narodnem telesu. FOTO: Delo

V tokratnem video komentarju sta Ali Žerdin in Janez Markeš odprla novo aktualno temo - stoletnico, ko je Prekmurje postalo del takrat še kraljevine SHS. Od tedaj štejemo Prekmurje kot del Slovenije. Zgodba ima veliko dimenzij.

Komentatorja sta se najprej lotila vprašanja odnosov med Slovenijo in Madžarsko, ki so danes precej bolj zapleteni, kot so bili pred desetletjem ali dvema. Tedaj sta državi pokali od dobrih odnosov, sedaj ni več tako. Kje so vzroki in kam to vodi, sta se vprašala Žerdin in Markeš.



Madžarska stoletnico podpisa trianonske pogodbe jemlje kot rano na sedanjem madžarskem narodnem telesu. Markeš je na to dejal, da si je treba postaviti vprašanje, ali takšne nazadnjaške geste sploh sodijo v današnji čas.  



Ne moremo se le sklicevati na slavno zgodovino, je opozoril Markeš. »V Prekmurju je bilo narejenih nekaj kravjih kupčij, Slovenija je izgubila celo Koroško, je potem dobila Lendavo. Madžari tu imajo nekaj grenkih pilul, tega triumfa jaz tega ne bi unovčeval in podžigal strasti.«

Žerdin je na to dodal, da sama Madžarska z objokovanjem tega dogodka pred stotimi leti gre daleč prek meja dobrega okusa. »Trditi, da je pet šestin narodnega ozemlja Madžarska s trianonsko izgubila je kronana neumnost.« 

***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.

Komentarji: