Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Odločilni podpis za ljubljansko univerzo

Aleksander Karađorđević je s podpisom zakona ustanovil vseučilišče Kraljestva SHS v Ljubljani.
Razglednica Ljubljane, datirana v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na sliki je dobro vidno poslopje Deželnega dvorca. Foto wikipedija
Razglednica Ljubljane, datirana v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na sliki je dobro vidno poslopje Deželnega dvorca. Foto wikipedija
23. 7. 2019 | 06:00
23. 7. 2019 | 14:34
3:59
Danes mineva natanko sto let, odkar je regent Aleksander Karađorđević s podpisom zakona ustanovil vseučilišče Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani – današnjo Univerzo v ­Ljubljani. Ustanovne članice so bile ­filozofska, medicinska, pravna, ­tehniška in teološka fakulteta.

Če spregledamo pomisleke, da čas ustanovitve slovenske univerze seže več kot sto, po nekaterih mnenjih celo 300 let v preteklost, prav danes praznujemo enega od prvih mejnikov pri rojstvu visokega šolstva na naših tleh.


Prvo predavanje


Triindvajseti julij 1919 je tudi v aktih ljubljanske univerze zapisan kot prvi korak pri njeni ustanovitvi in nekakšen začetek obdobja praznovanja, ki bo doživelo vrhunec 3. decembra, na uradno sprejeti dan ustanovitve Univerze v Ljubljani.

Peter II. Karađorđević in knez Pavle v Ljubljani ob odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja septembra 1940 pred Univerzo v Ljubljani. Foto arhiv Mestnega muzeja Ljubljana
Peter II. Karađorđević in knez Pavle v Ljubljani ob odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja septembra 1940 pred Univerzo v Ljubljani. Foto arhiv Mestnega muzeja Ljubljana


Na ta dan pred 100 leti, v sredo ob devetih, je imel namreč dr. Fran Ramovš v deželni zbornici poslopja Deželnega dvorca, današnji Zbornični dvorani univerze, prvo predavanje v slovenskem jeziku: »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je takrat nagovoril študente na predavanju o historični gramatiki slovenskega jezika.

V časopisu Slovenski narod so takole opisali dogodek: »In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od devetih do desetih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.«


Prva doktorandka


Prvi rektor novoustanovljene univerze je postal Josip Plemelj, eden od najpomembnejših matematikov z začetka stoletja, prva doktorandka pa je bila Ana Mayer, ki je 15. julija 1920 uspešno zagovarjala disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Prvo leto je bilo v ustanovnih pet fakultet vpisanih 942 študentov, od tega le 3 odstotke žensk, letos je na 26 članicah Univerze v Ljubljani študiralo 37.874 študentov, od tega 60 odstotkov žensk. Danes spada Univerza v Ljubljani med tri odstotke najboljših univerz na svetu, sestavlja jo 23 fakultet in tri umetniške akademije. Obletnico bo v začetku decembra zaznamovala s slavnostno akademijo, predajo rektorske verige po načrtih Jožeta Plečnika, izdajo spominskega kovanca ter univerzitetnim gala plesom.



Prva doktorandka na Univerzi v Ljubljani je bila Ana Mayer. Na sliki <em>Kemičarka</em> iz leta 1932 jo je ­upodobila Henrika Šantel. Foto Sašo Dolenc
Prva doktorandka na Univerzi v Ljubljani je bila Ana Mayer. Na sliki Kemičarka iz leta 1932 jo je ­upodobila Henrika Šantel. Foto Sašo Dolenc

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine