Odpadek
V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo odpadek.
Odpri galerijo
Beseda tedna je tokrat odpadek. FOTO: Delo
Odpadek je to, »kar se odstrani, izloči, zavrže kot neuporabno« v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju ali pri »predelavi, obdelavi česa«. Da količine tako odstranjenega, zavrženega običajno niso majhne, se kaže tudi v jeziku, saj odpadki navadno nastopajo v množini. Beseda je kot rezultat dejanja izpeljana iz glagola odpasti ( odpad-ek) in je motivirana s tem, da tisto, kar je pri določeni dejavnosti neuporabno, neizkoriščeno, dobesedno »pade proč, stran (od)«. Enako motivirana beseda obstaja tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih, povsem enaka je na primer v poljščini (po slovarju Wielki słownik języka polskiego je odpadek »nepotrebna, izrabljena, uničena stvar (smet)« ali »snov, ki ostane pri predelavi česa«).
»Temu, kar pade stran, proč« se je le težko izogniti tako pri dejavnostih vsakdanjega življenja kot tudi pri dejavnostih, ki bolj ali manj potrebne stvari izdelujejo. Večje kot je povpraševanje v vsakdanjem življenju in drugod, večja je predelovalno- -obdelovalna produkcija, odpadki pa se nezadržno kopičijo. Včasih se zdi, da smo pripravljeni za čim hitrejšo pot do želene vsebine na sredini pustiti ali celo zahtevati, da »pade proč« kot »neuporabno« vse drugo – in to ne le pri v plastiko ovitih neživih izdelkih, ampak tudi pri vsem živem, kar nas obdaja, celo bližnjih ljudeh. Tudi zato si je treba prizadevati za čim manj odpadkov.
—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Domen Krvina.
Beseda odpadek v SSKJ2 na portalu Fran.
»Temu, kar pade stran, proč« se je le težko izogniti tako pri dejavnostih vsakdanjega življenja kot tudi pri dejavnostih, ki bolj ali manj potrebne stvari izdelujejo. Večje kot je povpraševanje v vsakdanjem življenju in drugod, večja je predelovalno- -obdelovalna produkcija, odpadki pa se nezadržno kopičijo. Včasih se zdi, da smo pripravljeni za čim hitrejšo pot do želene vsebine na sredini pustiti ali celo zahtevati, da »pade proč« kot »neuporabno« vse drugo – in to ne le pri v plastiko ovitih neživih izdelkih, ampak tudi pri vsem živem, kar nas obdaja, celo bližnjih ljudeh. Tudi zato si je treba prizadevati za čim manj odpadkov.
—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Domen Krvina.
