Odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev
Skupščina ZZZS zahteva umik predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu iz javne razprave in prekinitev postopka sprejemanja.
Odpri galerijo
Skupščina zavoda nasprotuje predlagani nadomestitvi 45-članske skupščine in 11-članskega upravnega odbora ZZZS z 11-članskim svetom zavoda. FOTO: Blaž Samec/Delo
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) navaja, da predlog ne upošteva načela, po katerem zbrana sredstva s prispevki za zdravstvo, upravljajo reprezentativni predstavniki njihovih plačnikov. Obenem predlagana odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev, so po današnji izredni dopisni skupščini sporočili iz ZZZS.
Skupščina zavoda nasprotuje predlagani nadomestitvi 45-članske skupščine in 11-članskega upravnega odbora ZZZS z 11-članskim svetom zavoda. Pri tem ugotavlja, da predlog ne zagotavlja izvedljivosti, ker so v njem nedopustne napake in pomanjkljivosti.
Po predlogu so v svetu štirje člani predstavniki zavarovancev, in sicer po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov. Trije člani so predstavniki delodajalcev, od katerih dva imenujejo delodajalska združenja na ravni države in enega vlada. Štirje člani pa so predstavniki vlade.
A predlog po ugotovitvah skupščine ne določa predstavnikov aktivnih zavarovancev oziroma delavcev, čeprav prispevki iz njihovih bruto plač zagotavljajo polovico zbranih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. V letu 2020 so prispevki zaposlenih delavcev znašali 1,123 milijarde evrov, prispevki samozaposlenih 132 milijonov evrov in prispevki delodajalcev 1,254 milijarde evrov.
V svetu zavoda ne bi imela mesta niti večina reprezentativnih delodajalskih organizacij, kar pomeni, da v njem ne bi mogla ustrezno zastopati interesov svojega članstva, so poudarili.
Poleg tega so spomnili, da proračunska sredstva pomenijo zgolj tri odstotke sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Glede na to je predlagana rešitev v nasprotju z načelom, po katerem naj sredstva, zbrana s prispevki, upravljajo predstavniki dejanskih plačnikov v sorazmerju s svojim deležem vplačanih prispevkov.
Odprava avtonomije ni v interesu zavarovancev
Predlagana odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev, so še poudarili. Po predlogu naj bi namreč odslej veljal 14-dnevni rok, v katerem bi minister za zdravje lahko zadržal izvrševanje odločitev, ki jih sprejme svet. To bi lahko storil ob oceni, da so nezakonite ali v neskladju z njegovo politiko.
Toda v skladu z zavodovim strateškim razvojnim programom za obdobje od leta 2020 do 2025 je poslanstvo ZZZS, da po načelih solidarnosti, socialne pravičnosti in nepridobitnosti omogoča zavarovanim osebam enake možnosti dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so spomnili v skupščini. V imenu in za račun zavarovancev po njihovem pojasnilu kupuje programe zdravstvenih storitev, zdravila in medicinske pripomočke, ki omogočajo učinkovito in kakovostno oskrbo zavarovanih oseb.
Prav tako kot sporno ocenjujejo predlagano omejevanje pri svobodni izbiri predstavnikov, ki bodo najbolje zastopali interese po posameznih kategorijah plačnikov prispevkov. Predlog, ki je v javni razpravi od 23. julija do 6. avgusta, naj se zato umakne, zahtevajo.
Skupščina zavoda nasprotuje predlagani nadomestitvi 45-članske skupščine in 11-članskega upravnega odbora ZZZS z 11-članskim svetom zavoda. Pri tem ugotavlja, da predlog ne zagotavlja izvedljivosti, ker so v njem nedopustne napake in pomanjkljivosti.
Po predlogu so v svetu štirje člani predstavniki zavarovancev, in sicer po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov. Trije člani so predstavniki delodajalcev, od katerih dva imenujejo delodajalska združenja na ravni države in enega vlada. Štirje člani pa so predstavniki vlade.
Svet zavoda brez večine reprezentativnih delodajalskih organizacij
A predlog po ugotovitvah skupščine ne določa predstavnikov aktivnih zavarovancev oziroma delavcev, čeprav prispevki iz njihovih bruto plač zagotavljajo polovico zbranih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. V letu 2020 so prispevki zaposlenih delavcev znašali 1,123 milijarde evrov, prispevki samozaposlenih 132 milijonov evrov in prispevki delodajalcev 1,254 milijarde evrov.
Predlog po ugotovitvah skupščine ne določa predstavnikov aktivnih zavarovancev oziroma delavcev, čeprav prispevki iz njihovih bruto plač zagotavljajo polovico zbranih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. FOTO: Blaž Samec/Delo
V svetu zavoda ne bi imela mesta niti večina reprezentativnih delodajalskih organizacij, kar pomeni, da v njem ne bi mogla ustrezno zastopati interesov svojega članstva, so poudarili.
Poleg tega so spomnili, da proračunska sredstva pomenijo zgolj tri odstotke sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Glede na to je predlagana rešitev v nasprotju z načelom, po katerem naj sredstva, zbrana s prispevki, upravljajo predstavniki dejanskih plačnikov v sorazmerju s svojim deležem vplačanih prispevkov.
Odprava avtonomije ni v interesu zavarovancev
Predlagana odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev, izpostavlja skupščina. FOTO: Blaž Samec/Delo
Predlagana odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev, izpostavlja skupščina. FOTO: Blaž Samec/Delo
Predlagana odprava avtonomije ZZZS ni v interesu zavarovancev, so še poudarili. Po predlogu naj bi namreč odslej veljal 14-dnevni rok, v katerem bi minister za zdravje lahko zadržal izvrševanje odločitev, ki jih sprejme svet. To bi lahko storil ob oceni, da so nezakonite ali v neskladju z njegovo politiko.
Toda v skladu z zavodovim strateškim razvojnim programom za obdobje od leta 2020 do 2025 je poslanstvo ZZZS, da po načelih solidarnosti, socialne pravičnosti in nepridobitnosti omogoča zavarovanim osebam enake možnosti dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so spomnili v skupščini. V imenu in za račun zavarovancev po njihovem pojasnilu kupuje programe zdravstvenih storitev, zdravila in medicinske pripomočke, ki omogočajo učinkovito in kakovostno oskrbo zavarovanih oseb.
Prav tako kot sporno ocenjujejo predlagano omejevanje pri svobodni izbiri predstavnikov, ki bodo najbolje zastopali interese po posameznih kategorijah plačnikov prispevkov. Predlog, ki je v javni razpravi od 23. julija do 6. avgusta, naj se zato umakne, zahtevajo.
