Odstopil strokovni direktor SB Novo mesto Milivoj Piletič
Kot vršilec dolžnosti ga bo zamenjal Boštjan Kersnič. Svet zavoda je potrdil program dela in finančni načrt za 12 milijonov evrov investicij.
Odpri galerijo
V Splošni bolnišnici Novo mesto bodo prizadevanja usmerili predvsem v pridobivanje kadra. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Z mesta strokovnega direktorja SB Novo mesto je na četrtkovi seji zavoda odstopil Milivoj Piletič, ki ga bo kot vršilec dolžnosti zamenjal Boštjan Kersnič. Svet zavoda je potrdil tudi program dela in finančni načrt za letos, v katerem je predvidenih za 12 milijonov evrov investicij, prizadevanja pa bodo usmerili predvsem v pridobivanje kadra.
Kot so sporočili iz zavoda, na poslovanje in delo tudi v letu 2021 najbolj vpliva epidemija covida-19, tako na organizacijski kot na prihodkovni in odhodkovni strani. V SB Novo mesto v prvem četrtletju letošnjega leta po štirih letih prvič poslujejo z izgubo, kot razlog pa v bolnišnici navajajo podcenjene določene zdravstvene storitve in drastično znižanje cen obravnav covidnih bolnikov. V bolnišnici sicer načrtujejo uravnotežen poslovni rezultat.
Na seji je vodstvo svetu zavoda predstavilo tudi izhodišča strateškega razvoja bolnišnice, ki so ocenjena na približno 55 milijonov evrov in vsebujejo velike investicijske in strokovne posodobitve bolnišnice. Skladno s tem vodstvo sledi ukrepom zagotavljanja večje dostopnosti storitev, posledično zagotavljanje večje varnosti, prilagajanje demografskim spremembam, posodabljanju medicinske in informacijske opreme z digitalizacijo ter ohranjanju dolgoročne vzdržne, kakovostne in socialno naravnane zdravstvene oskrbe, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pri tem poudarjajo, da bodo zastavljene načrte izvajali v razmerah, ko je v državi še vedno prisoten covid-19, ki lahko načrte spremeni.
Napovedujejo, da bodo veliko skrbi in prizadevanj usmerili v zagotavljanje ustrezne strukturne uravnoteženosti kadra. Pri tem bodo večji del pozornosti usmerili v pridobivanje urgentnih zdravnikov, ki jih je premalo in še ti se odločajo za delo v urgentnih ekipah na terenu. Še naprej bodo nadaljevali aktivnosti, ki so namenjene nadomestitvi odhodov zdravnikov internistov.
Pri tem poudarjajo, da je to še posebej velik problem, ki je nastal med epidemijo, saj je število dežurnih mest poraslo z 31 na 42. Prav tako bodo prizadevanja usmerili v pridobivanje negovalnega kadra, ki ga zaradi intenzivnega upokojevanja in odhodov na porodniško težko tako hitro nadomeščajo.
V bolnišnici se zavedajo, da je delo v urgentnem centru med epidemijo še posebej težko obvladljivo, zato si bodo še naprej prizadevali za optimalnejšo organiziranost in obvladovanje dela v njem ter intenzivnim sodelovanjem z zdravniki primarnega nivoja.
Kot so sporočili iz zavoda, na poslovanje in delo tudi v letu 2021 najbolj vpliva epidemija covida-19, tako na organizacijski kot na prihodkovni in odhodkovni strani. V SB Novo mesto v prvem četrtletju letošnjega leta po štirih letih prvič poslujejo z izgubo, kot razlog pa v bolnišnici navajajo podcenjene določene zdravstvene storitve in drastično znižanje cen obravnav covidnih bolnikov. V bolnišnici sicer načrtujejo uravnotežen poslovni rezultat.
Na seji je vodstvo svetu zavoda predstavilo tudi izhodišča strateškega razvoja bolnišnice, ki so ocenjena na približno 55 milijonov evrov in vsebujejo velike investicijske in strokovne posodobitve bolnišnice. Skladno s tem vodstvo sledi ukrepom zagotavljanja večje dostopnosti storitev, posledično zagotavljanje večje varnosti, prilagajanje demografskim spremembam, posodabljanju medicinske in informacijske opreme z digitalizacijo ter ohranjanju dolgoročne vzdržne, kakovostne in socialno naravnane zdravstvene oskrbe, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pri tem poudarjajo, da bodo zastavljene načrte izvajali v razmerah, ko je v državi še vedno prisoten covid-19, ki lahko načrte spremeni.
Skrb za strukturno uravnoteženost kadra
Napovedujejo, da bodo veliko skrbi in prizadevanj usmerili v zagotavljanje ustrezne strukturne uravnoteženosti kadra. Pri tem bodo večji del pozornosti usmerili v pridobivanje urgentnih zdravnikov, ki jih je premalo in še ti se odločajo za delo v urgentnih ekipah na terenu. Še naprej bodo nadaljevali aktivnosti, ki so namenjene nadomestitvi odhodov zdravnikov internistov.
Pri tem poudarjajo, da je to še posebej velik problem, ki je nastal med epidemijo, saj je število dežurnih mest poraslo z 31 na 42. Prav tako bodo prizadevanja usmerili v pridobivanje negovalnega kadra, ki ga zaradi intenzivnega upokojevanja in odhodov na porodniško težko tako hitro nadomeščajo.
V bolnišnici se zavedajo, da je delo v urgentnem centru med epidemijo še posebej težko obvladljivo, zato si bodo še naprej prizadevali za optimalnejšo organiziranost in obvladovanje dela v njem ter intenzivnim sodelovanjem z zdravniki primarnega nivoja.
