»Odvajanje od dude se ne zgodi v enem dnevu«

Ljubljana – Marsikaj v človekovem življenju se zgodi prvič. Eden prelomnih dogodkov je gotovo vstop v vrtec, prvič stran od staršev, ki so prvo leto njegovega življenja zanj skrbeli 24 ur na dan in sedem dni na teden. V Sloveniji je vstop otroka v vrtec pri enem letu, ko je še dojenček, običajna praksa. Mnenja o tem, kdaj naj otrok vstopi v vrtec, so različna. O teh in drugih za starše pomembnih vprašanjih, smo govorili z Ljubico Marjanovič Umek, razvojno psihologinjo z ljubljanske filozofske fakultete.
Nina Krajčinović

Kakšni so torej vaši nasveti za starše, ki svoje enoletnike prvič spuščajo od sebe, v vrtčevsko institucijo?

Predvsem se morajo starši pred vstopom otroka v vrtec o njegovih posebnostih – se otrok še doji, ali za spanje še potrebuje dudo, stekleničko, morda svojo 'ninico' in podobno – pogovoriti z vzgojiteljico. Naj se torej pogovorijo o vseh teh posebnostih, ki dojenčku pri njegovem biološkem ritmu veliko pomenijo, saj je zanj pomembno, da se mu rutina, ki jo pozna od doma, v vrtcu ne spremeni kar čez noč. Z vzgojiteljico naj se dogovorijo, da lahko nekatere, za dojenčka pomembne stvari, na začetku prinašajo s seboj v vrtec ter da so ukinjene postopno, ko bo dojenček na to tudi pripravljen. Zelo pomembna je tudi pozitivna starševska naravnanost do vrtca, saj pozitivna čustva staršev tudi dojenčkom dajo občutek varnosti, kar je zanje ključno. Dojenčki so zelo intuitivna bitja, in če je starše strah ali v vrtec v resnici ne verjamejo, bo to čutil tudi otrok.

Katere pa so najpogostejše napake, ki jih delajo starši?

Da jih v zadnjem trenutku zagrabi panika in poskušajo določene otrokove »razvade« odpraviti kar čez noč, ker se bojijo, kako se bo odzval, ko tega ne bo dobil v vrtcu. S tem otroka in tudi sebe, spravijo v stresno situacijo, s čimer lahko naredijo več škode kot koristi. Odvajanje od dude se ne zgodi v enem dnevu in od dojenčka tega tudi ne moremo pričakovati. Starši delajo drobne napake, ki pa so za dojenčka lahko bistvene. Prav je, da se dojenček v vrtcu počuti varnega, in če je navajen, da se ga, preden gre spat, treplja po ritki, naj se o tem ne bojijo govoriti z vzgojiteljico.

Mnenja o tem, pri katerih letih naj bi šel otrok prvič v vrtec, so različna. Kakšno je vaše?

Vsekakor sem za to, da se to zgodi pri enem letu, za kaj takšnega ne vidim nobene ovire. Z redkimi izjemami, seveda, če so, na primer, bolni ali če gre res za zelo posebnega dojenčka. Ampak takšnih dojenčkov je le odstotek ali dva, sicer gre večinoma za nesamozavest staršev, ki si ustvarijo lastno sliko o otrokovi nesamostojnosti in se zato odločijo, da bo zanj bolje, če gre v vrtec pri, na primer, treh letih.

Kako pa se vstopa v vrtec potem lotiti pri triletniku?

S triletnim malčkom se je o tem treba pogovarjati že več mesecev pred vstopom v vrtec. Naj se mu razloži, da je vrtec nekaj dobrega, kjer se bo igral z drugimi otroki, obiskoval različne dejavnosti in naj se tudi vzgojiteljice predstavi kot nekaj pozitivnega. Otrok ne sme začutiti te spremembe kot nekaj slabega, češ da mora v vrtec, ker ni več priden, in da babica zato ne more več skrbeti zanj, ampak da gre tja zato, ker bo to zanj nekaj pozitivnega.

Koliko časa pa naj bi po vašem mnenju trajalo uvajanje?

Sem proti uniformiranemu uvajanju, saj je vsak otrok posebna zgodba. Nekateri nimajo nobenih težav in so lahko ves dan v vrtcu že po treh dneh, spet drugi potrebujejo malo več časa in s tem ni prav nič narobe. Otroci se morajo počutiti varne in vedeti, da se bodo starši ponje tudi vrnili. Večina otrok se relativno uspešno vključi v vrtec po štirinajstih dneh.