Okužba s hivom se ne prenaša, če se zdravi
Na leto v Sloveniji odkrijejo od 40 do 50 okuženih s hivom, lani je bilo v evropski regiji odkritih 160.000 primerov. Bolezen je obvladljiva, stigma škodljiva.
Odpri galerijo
Janez Tomažič, Evita Leskovšek in Tanja Povšič o tem, da hiv in aids nista več isti bolezni, kot sta bili pred 20 leti. FOTO Tomi Lombar
V Sloveniji je okoli 700 ljudi okuženih z virusom hiv. Njihova življenjska doba se je zaradi učinkovitih zdravil močno podaljšala, prav tako pa tudi kakovost življenja. Kljub temu se okuženi in bolniki še vedno srečujejo s številnimi težavami, predvsem v svojem družbenem okolju.
Mitja Ćošić iz društva Legebitra pravi da ni osebe s hivom, ki ne bi doživela kakšne diskriminacije v zdravstvenem sistemu. Soočajo se celo s primeri, ko je bila okuženim zavrnjena zdravstvena storitev. Eden od tistih, ki se je soočil s tovrstno izkušnjo, je vložil tožbo proti zdravstvenemu delavcu in uspel. A stigma zaradi te bolezni je precejšnja in za okužene predstavlja tudi največjo in najhujšo postransko škodo. Osebe okužbo zato skrivajo. »Če o tem vprašam svoje varovance, pravijo, da jim težav ne povzročajo zdravila in obiskovanje zdravnikov. Večina vseh težav sta stigma in strah pred socialno osamitvijo, verbalnimi namigovanji, čudnimi pogledi,« je dejal Janez Tomažič z ljubljanske infekcijske klinike.
Pot do destigmatizacije okužbe z virusom hiv je verjetno še dolga, vendar se ta začne pri vsakem posamezniku. »Če se postavimo v vlogo osebe, ki je ravnokar izvedela za okužbo z virusom hiv, bi to moralo v nas, še posebej zdravstvenih delavcih, prebuditi empatična čustva in nas spodbuditi k temu, da pripomoremo k zmanjšanju stigme. Včasih lahko storimo največ, da smo glas tistega, ki ne zmore govoriti,« je povedala Veronika Jagodic Bašič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na internistično-infektološkem področju pri Zbornici – Zvezi.
Slovenija se uvršča med države, o katerih lahko rečemo, da zagotavlja osebam z virusom hiv zelo dobro zdravstveno oskrbo, zavarovanci ZZZS so upravičeni do vseh zdravil. Bolniki pri nas so deležni rednih specialističnih pregledov, ki so dostopni vsem, kontrole so skrbno vodene, na voljo imajo najnovejša in najboljša zdravila z minimalnimi stranskimi učinki in so ob morebitni indikaciji napoteni na različne diagnostične in preventivne preiskave,« je še dejala Jagodic Bašičeva.
Ljudje se še ne zavedajo, da se je na področju zdravljenja virusa hiv in aidsa zgodil velik napredek, zdravila so učinkovita, bolniki dočakajo visoko starost in kakovostno živijo, zato je Tomažič na okrogli mizi STAkluba izrazil prepričanje, da bi v boju proti diskriminaciji okuženih ogromno naredili že, če bi bolezni spremenili ime. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, niso kužne, je bil še jasen in poudaril, da tega ne ve niti marsikateri strokovnjak na primarni zdravstveni ravni (npr. v zobozdravstvu). V prizadevanjih, da bi zmanjšali stigmo, se je z nevladnimi organizacijami leto dni trudil, preden so dosegli, da na zdravstveni kartici niso več splošno dostopni podatki o zdravilih, ki jih prejemajo okuženi s hivom.
Lani je bilo v Sloveniji na novo odkritih 39 okuženih s hivom, letos jih je 32. Podatki o skupnem številu prijavljenih primerov novih diagnoz pa kažejo, da jih je manj od realnega števila. Odvisni niso le od števila ljudi, ki živijo s hivom, ampak tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhen.
Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da mnogo ljudi sploh ne ve za svoj status, in je pozvala k testiranju. Izkušnje kažejo, da mnogi, predvsem starejši od 50 let, niti ne pomislijo, da bi bili lahko okuženi. Večina jih niti ne pozna imena osebe, ki bi jih lahko okužila. »Testirajte se, za drugo bodo poskrbeli strokovnjaki,« je sklenil Tomažič. Pred petimi leti je bilo zelo veliko poznih diagnoz. Ljudje so prišli na testiranje, ko je bil njihov imunski sistem že načet, četrtina od njih je že imela razvit aids. Število poznih diagnoz zdaj upada, a si želijo, da bi z rednimi testiranji še bolj. Pomembno je, da oboleli pride dovolj zgodaj v zdravstveno obravnavo, saj so v tem primeru tudi možnosti za preživetje večje. Pri nas za posledicami okužbe umre do pet ljudi na leto.
Velika večina okuženih s hivom je moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, dva odstotka je takih, ki uživajo droge, med obolelimi pa je tudi tri odstotke otrok. Vsako minuto se na svetu s hivom okuži pet mladostnikov, starih med deset in 24 let. Tanja Povšič z Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana je poudarila, da so mladi glede varne spolnosti še vedno premalo ozaveščeni in da bi se morali spolne vzgoje lotiti na interdisciplinarni način (psihološki vidik, komunikacijske veščine, medosebni odnosi). Glede na to, da je vsak peti 15-letnik že spolno aktiven, je izobraževanje o zdravi in varni spolnosti treba začeti že zgodaj, je poudarila Povšičeva. Na delavnicah varne spolnosti, ki jih v okviru programa Mladi, zdravi in ozaveščeni izvajajo v srednjih šolah, opažajo, da je tema spolnosti med mladimi še vedno tabu. Raziskave NIJZ so pokazale, da bi mladi, če bi imeli več informacij, počakali s prvim spolnim odnosom in morda tudi na drugega partnerja, je pojasnila Leskovškova.
Večjo vlogo pri preventivi bi po oceni Povšičeve lahko odigrali tudi starši, ki z otroki, običajno dekleti, govorijo predvsem o kontracepciji, ne pa tudi o preprečevanju prenosa spolno prenosljivih okužb. Tudi v šolskih učnih načrtih vsebine spolne vzgoje niso sistematično urejene in večinoma temeljijo na entuziazmu posameznih učiteljev, sta še opozorili udeleženki okrogle mize.
Z virusom se najpogosteje lahko okužimo pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi, predvsem pri souporabi okuženih igel za injiciranje drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, med porodom ali po porodu z dojenjem.
Leta 2017 je bilo v evropski regiji, ki jo spremlja Svetovna zdravstvena organizacija, skoraj 160.000 na novo odkritih oseb z virusom hiv, kar je skrb vzbujajoča številka. Spodbudno je, da skupni naraščajoči trend ni tako strm kot prej. Vzhodni del regije je evidentiral več kot 130.000 novih diagnoz hiva, največ doslej. V nasprotju s tem so države Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EU / EGP) poročale o zmanjšanju stopenj novih diagnoz, predvsem zaradi 20-odstotnega zmanjšanja novih diagnoz pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Mitja Ćošić iz društva Legebitra pravi da ni osebe s hivom, ki ne bi doživela kakšne diskriminacije v zdravstvenem sistemu. Soočajo se celo s primeri, ko je bila okuženim zavrnjena zdravstvena storitev. Eden od tistih, ki se je soočil s tovrstno izkušnjo, je vložil tožbo proti zdravstvenemu delavcu in uspel. A stigma zaradi te bolezni je precejšnja in za okužene predstavlja tudi največjo in najhujšo postransko škodo. Osebe okužbo zato skrivajo. »Če o tem vprašam svoje varovance, pravijo, da jim težav ne povzročajo zdravila in obiskovanje zdravnikov. Večina vseh težav sta stigma in strah pred socialno osamitvijo, verbalnimi namigovanji, čudnimi pogledi,« je dejal Janez Tomažič z ljubljanske infekcijske klinike.
Pot do destigmatizacije okužbe z virusom hiv je verjetno še dolga, vendar se ta začne pri vsakem posamezniku. »Če se postavimo v vlogo osebe, ki je ravnokar izvedela za okužbo z virusom hiv, bi to moralo v nas, še posebej zdravstvenih delavcih, prebuditi empatična čustva in nas spodbuditi k temu, da pripomoremo k zmanjšanju stigme. Včasih lahko storimo največ, da smo glas tistega, ki ne zmore govoriti,« je povedala Veronika Jagodic Bašič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na internistično-infektološkem področju pri Zbornici – Zvezi.
Slovenija se uvršča med države, o katerih lahko rečemo, da zagotavlja osebam z virusom hiv zelo dobro zdravstveno oskrbo, zavarovanci ZZZS so upravičeni do vseh zdravil. Bolniki pri nas so deležni rednih specialističnih pregledov, ki so dostopni vsem, kontrole so skrbno vodene, na voljo imajo najnovejša in najboljša zdravila z minimalnimi stranskimi učinki in so ob morebitni indikaciji napoteni na različne diagnostične in preventivne preiskave,« je še dejala Jagodic Bašičeva.
Ljudje se še ne zavedajo, da se je na področju zdravljenja virusa hiv in aidsa zgodil velik napredek, zdravila so učinkovita, bolniki dočakajo visoko starost in kakovostno živijo, zato je Tomažič na okrogli mizi STAkluba izrazil prepričanje, da bi v boju proti diskriminaciji okuženih ogromno naredili že, če bi bolezni spremenili ime. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, niso kužne, je bil še jasen in poudaril, da tega ne ve niti marsikateri strokovnjak na primarni zdravstveni ravni (npr. v zobozdravstvu). V prizadevanjih, da bi zmanjšali stigmo, se je z nevladnimi organizacijami leto dni trudil, preden so dosegli, da na zdravstveni kartici niso več splošno dostopni podatki o zdravilih, ki jih prejemajo okuženi s hivom.
Nujno na testiranje
Lani je bilo v Sloveniji na novo odkritih 39 okuženih s hivom, letos jih je 32. Podatki o skupnem številu prijavljenih primerov novih diagnoz pa kažejo, da jih je manj od realnega števila. Odvisni niso le od števila ljudi, ki živijo s hivom, ampak tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhen.
Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da mnogo ljudi sploh ne ve za svoj status, in je pozvala k testiranju. Izkušnje kažejo, da mnogi, predvsem starejši od 50 let, niti ne pomislijo, da bi bili lahko okuženi. Večina jih niti ne pozna imena osebe, ki bi jih lahko okužila. »Testirajte se, za drugo bodo poskrbeli strokovnjaki,« je sklenil Tomažič. Pred petimi leti je bilo zelo veliko poznih diagnoz. Ljudje so prišli na testiranje, ko je bil njihov imunski sistem že načet, četrtina od njih je že imela razvit aids. Število poznih diagnoz zdaj upada, a si želijo, da bi z rednimi testiranji še bolj. Pomembno je, da oboleli pride dovolj zgodaj v zdravstveno obravnavo, saj so v tem primeru tudi možnosti za preživetje večje. Pri nas za posledicami okužbe umre do pet ljudi na leto.
Število prizadetih
Velika večina okuženih s hivom je moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, dva odstotka je takih, ki uživajo droge, med obolelimi pa je tudi tri odstotke otrok. Vsako minuto se na svetu s hivom okuži pet mladostnikov, starih med deset in 24 let. Tanja Povšič z Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana je poudarila, da so mladi glede varne spolnosti še vedno premalo ozaveščeni in da bi se morali spolne vzgoje lotiti na interdisciplinarni način (psihološki vidik, komunikacijske veščine, medosebni odnosi). Glede na to, da je vsak peti 15-letnik že spolno aktiven, je izobraževanje o zdravi in varni spolnosti treba začeti že zgodaj, je poudarila Povšičeva. Na delavnicah varne spolnosti, ki jih v okviru programa Mladi, zdravi in ozaveščeni izvajajo v srednjih šolah, opažajo, da je tema spolnosti med mladimi še vedno tabu. Raziskave NIJZ so pokazale, da bi mladi, če bi imeli več informacij, počakali s prvim spolnim odnosom in morda tudi na drugega partnerja, je pojasnila Leskovškova.
Večjo vlogo pri preventivi bi po oceni Povšičeve lahko odigrali tudi starši, ki z otroki, običajno dekleti, govorijo predvsem o kontracepciji, ne pa tudi o preprečevanju prenosa spolno prenosljivih okužb. Tudi v šolskih učnih načrtih vsebine spolne vzgoje niso sistematično urejene in večinoma temeljijo na entuziazmu posameznih učiteljev, sta še opozorili udeleženki okrogle mize.
Udeležite se predavanja o mladih, hivu in stigmi: v ponedeljek, 3. decembra, v 4. nadstropju Studia Moderna, Litostrojska 52, v Ljubljani.
Z virusom se najpogosteje lahko okužimo pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi, predvsem pri souporabi okuženih igel za injiciranje drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, med porodom ali po porodu z dojenjem.
Leta 2017 je bilo v evropski regiji, ki jo spremlja Svetovna zdravstvena organizacija, skoraj 160.000 na novo odkritih oseb z virusom hiv, kar je skrb vzbujajoča številka. Spodbudno je, da skupni naraščajoči trend ni tako strm kot prej. Vzhodni del regije je evidentiral več kot 130.000 novih diagnoz hiva, največ doslej. V nasprotju s tem so države Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EU / EGP) poročale o zmanjšanju stopenj novih diagnoz, predvsem zaradi 20-odstotnega zmanjšanja novih diagnoz pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.
