Omejen prehod med regijami, maske tudi na prostem
Najbolj bodo prizadete rdeče regije z največ okuženimi. Obvezne maske, zaprti lokali, omejeno gibanje ...
Odpri galerijo
Zdravstvenemu osebju zaradi tveganega stika po novem ne bo treba v karanteno, ampak se bo izoliralo šele ob pojavu simptomov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Od danes boste, če prihajate iz regije, ki je na rdečem seznamu, morali nositi masko tudi na prostem. Zapuščanje rdeče regije oziroma prehod v drugo rdečo regijo ali oranžno ni dovoljen, razen ob določenih izjemah, kot so delo, tranzit in koriščenje že rezerviranih turističnih namestitev. Presoja, katera regija je rdeča, bo opravljena enkrat na teden. Takratnim epidemiološkim razmeram se bodo nato prilagajali ukrepi. Njihovo zaostrovanje ali sproščanje bo torej povsem odvisno od tega, kako zaščitno se bodo vedli prebivalci posamezne regije.
Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je poudarila, da smo na eksponentni krivulji okužb, ki jo bo težko ustaviti: »Imamo pa učinkovit in preprost ukrep, kot je nošenje mask, zato smo določili, da v nov odlok zapišemo nošenje mask na prostem.«
Bregantova je dodala, da ob športni aktivnosti nastaja okoli nas cel oblak kapljic. »V teh aerosolih je lahko tudi virus, to ostaja v zraku in na površinah. Če ne želimo pustiti teh kapljic drugim, je smiselno nositi masko,« je pojasnila.
Tudi v tem primeru bodo izjeme: mask ne bo obvezno nositi najmlajšim (do šestega leta), osnovnošolcem do petega razreda, vzgojiteljem v vrtcih. Ne bo jih treba imeti niti pri individualni športni vadbi. Morda bodo naredili tudi izjeme pri nošnji mask pri članih iste družine, ki se sprehaja ali kolesari v naravi.
Maske so po besedah državne sekretarke smiselne na prostem, ker se tudi tam družimo in ne vzdržujemo primerne razdalje.
Zdravstvenemu osebju zaradi tveganega stika po novem ne bo treba v karanteno, ampak se bo izoliralo šele ob pojavu simptomov. Taka sprememba je bila po pojasnilih Bregantove sprejeta zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra. Mnogi računajo na pomoč specializantov, a so z zdravniške zbornice že pred dnevi sporočili, da želijo jasen in nedvoumen odgovor na to, katere so tiste pravne podlage, po katerih zdravstveni zavodi specializante iz kroženja po programu specializacije lahko razporejajo na delo v matični ustanovi ali na drugih lokacijah, kjer bi jih nujno potrebovali. Zbornica je v času od 5. oktobra ministrstvo pozvala k odgovoru na to vprašanje že trikrat v pisni obliki in enkrat na sestanku pri ministru.
Na sredino izjavo Marije Magajna z ministrstva za zdravje, ki je dejala, da imajo specializanti edinstveno priložnost, da spoznajo delo v izrednih razmerah, so odgovorili Mladi zdravniki in zapisali, da so del zdravstvenega sistema, ki je v izrednih razmerah tudi brez epidemije. »Takšna izjava je do mladih zdravnikov, posebno specializantov, podcenjujoča. Izčrpani smo od vsakodnevnih obremenitev, nočnih in vikend dežurstev, (pogosto neplačanih) popoldanskih ambulant, pokrivanja urgentnih služb in učenja za delo (v prostem času). Imamo družine in majhne otroke.«
Računati nanje kot na rešitelje sistema in to prodajati kot »edinstveno priložnost« po njihovem mnenju kaže na nepoznavanje sistema in njihove vloge v njem.
Razmere v bolnišnicah, v katerih se je včeraj zdravilo 222 oseb, od njih 40 na intenzivni negi, se še naprej zaostrujejo. V mariborskem kliničnem centru v ponedeljek že prehajajo na režim dela, ko tako imenovani načrtovani posegi ne bodo več mogoči, ker bo centralna kirurška intenzivna enota zasedena z bolniki, ki imajo covid-19 in potrebujejo umetno predihavanje. »Teh mest potrebujemo več, kot smo jih imeli do zdaj, saj se število bolnih skokovito povečuje,« je včeraj dejal tamkajšnji direktor Vojko Flis.
Po ponedeljku bodo tako izvajali samo nujne medicinske storitve in tiste, ki jih ni mogoče odložiti, kar bodo presojale posamezne strokovne skupine. Bolnike, ki so naročeni na pregled, bodo obvestili o spremembi, prav tako bodo po Flisovih besedah sproti obveščali javnost, katere dejavnosti bodo zamaknili in katere bodo ostale v dosedanjem obsegu, na primer zdravljenje onkoloških bolnikov in izvajanje dialize.
Ključni poudarki:
- Pri nošenju mask bodo veljale nekatere izjeme.
- Zdravstveno osebje bo šlo v karanteno šele ob simptomih bolezni.
- Vpoklic specializantov ni mogoč brez ustrezne pravne podlage.
Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je poudarila, da smo na eksponentni krivulji okužb, ki jo bo težko ustaviti: »Imamo pa učinkovit in preprost ukrep, kot je nošenje mask, zato smo določili, da v nov odlok zapišemo nošenje mask na prostem.«
Bregantova je dodala, da ob športni aktivnosti nastaja okoli nas cel oblak kapljic. »V teh aerosolih je lahko tudi virus, to ostaja v zraku in na površinah. Če ne želimo pustiti teh kapljic drugim, je smiselno nositi masko,« je pojasnila.
Tudi v tem primeru bodo izjeme: mask ne bo obvezno nositi najmlajšim (do šestega leta), osnovnošolcem do petega razreda, vzgojiteljem v vrtcih. Ne bo jih treba imeti niti pri individualni športni vadbi. Morda bodo naredili tudi izjeme pri nošnji mask pri članih iste družine, ki se sprehaja ali kolesari v naravi.
Maske so po besedah državne sekretarke smiselne na prostem, ker se tudi tam družimo in ne vzdržujemo primerne razdalje.
INFOGRAFIKA: Delo
Neurejene pravne podlage
Zdravstvenemu osebju zaradi tveganega stika po novem ne bo treba v karanteno, ampak se bo izoliralo šele ob pojavu simptomov. Taka sprememba je bila po pojasnilih Bregantove sprejeta zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra. Mnogi računajo na pomoč specializantov, a so z zdravniške zbornice že pred dnevi sporočili, da želijo jasen in nedvoumen odgovor na to, katere so tiste pravne podlage, po katerih zdravstveni zavodi specializante iz kroženja po programu specializacije lahko razporejajo na delo v matični ustanovi ali na drugih lokacijah, kjer bi jih nujno potrebovali. Zbornica je v času od 5. oktobra ministrstvo pozvala k odgovoru na to vprašanje že trikrat v pisni obliki in enkrat na sestanku pri ministru.
Na sredino izjavo Marije Magajna z ministrstva za zdravje, ki je dejala, da imajo specializanti edinstveno priložnost, da spoznajo delo v izrednih razmerah, so odgovorili Mladi zdravniki in zapisali, da so del zdravstvenega sistema, ki je v izrednih razmerah tudi brez epidemije. »Takšna izjava je do mladih zdravnikov, posebno specializantov, podcenjujoča. Izčrpani smo od vsakodnevnih obremenitev, nočnih in vikend dežurstev, (pogosto neplačanih) popoldanskih ambulant, pokrivanja urgentnih služb in učenja za delo (v prostem času). Imamo družine in majhne otroke.«
Računati nanje kot na rešitelje sistema in to prodajati kot »edinstveno priložnost« po njihovem mnenju kaže na nepoznavanje sistema in njihove vloge v njem.
Samo še nujne storitve
Razmere v bolnišnicah, v katerih se je včeraj zdravilo 222 oseb, od njih 40 na intenzivni negi, se še naprej zaostrujejo. V mariborskem kliničnem centru v ponedeljek že prehajajo na režim dela, ko tako imenovani načrtovani posegi ne bodo več mogoči, ker bo centralna kirurška intenzivna enota zasedena z bolniki, ki imajo covid-19 in potrebujejo umetno predihavanje. »Teh mest potrebujemo več, kot smo jih imeli do zdaj, saj se število bolnih skokovito povečuje,« je včeraj dejal tamkajšnji direktor Vojko Flis.
Po ponedeljku bodo tako izvajali samo nujne medicinske storitve in tiste, ki jih ni mogoče odložiti, kar bodo presojale posamezne strokovne skupine. Bolnike, ki so naročeni na pregled, bodo obvestili o spremembi, prav tako bodo po Flisovih besedah sproti obveščali javnost, katere dejavnosti bodo zamaknili in katere bodo ostale v dosedanjem obsegu, na primer zdravljenje onkoloških bolnikov in izvajanje dialize.
