Opozicija za posvetovalni referendum o demografskem skladu
Državni zbor danes nadaljuje obravnavo zakona o demografskem skladu, ki pa mu opozicija in sindikati nasprotujejo.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Medtem ko se nadaljujejo napetosti med Slovensko tiskovno agencijo (STA) in vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) glede financiranja agencije, bodo poslanci ta teden odločali o prenosu STA na demografski sklad. Koalicija Kul tem rešitvam kot celotnemu zakonu nasprotuje, zato bo državnemu zboru predlagala, da o zakonu o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Državni zbor točke omenjenega zakona s plenarne seje kljub predlogu opozicije ne bo umaknil.
Stranke Kul tako kot sindikati že od vsega začetka nasprotujejo vladnemu konceptu demografskega sklada, ki ga podpira tudi Desus. Menijo namreč, da vladni predlog ne prinaša rešitev za pokrivanje pokojninske vrzeli, ampak le koncentracijo moči pri upravljanju državnega premoženja.
»Vlada Janeza Janše si skuša s sprejetjem zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS) mimo socialnega dialoga zagotoviti centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja. Z ustanovitvijo demografskega sklada, ki ne rešuje problema finančne podhranjenosti javne pokojninske blagajne, bo pridobila nove vzvode za privatizacijo državnega premoženja ter netransparentno in samovoljno poseganje v upravljavske in nadzorne organe slovenskih družb. ZNDS z razveljavitvijo številnih zakonov neposredno posega v pravice državljanov pri nadzoru in upravljanju z lastnim premoženjem: med drugim vlada ukinja zakonsko podlago, ki predstavnikom zavarovancev zagotavlja imenovanje polovice članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice in skladu prepušča prosto pot za mešetarjenje z več kot 1,3 milijarde evrov sredstev javnih uslužbencev iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja,« opozarjajo opozicijske stranke.
Posvetovalni referendum na pobudo poslancev, razpiše državni zbor, če je tak predlog izglasovan. Vendar pa državni zbor nato ni vezan na izid posvetovalnega referenduma. Prav tako do odločitve o referendumu poslanci ne morejo dokončno sprejeti omenjenega zakona.
»Na posvetovalni referendum želimo iti zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava,« je poudaril Luka Mesec (Levica). Prvak LMŠ Marjan Šarec, pa je dejal, da je cilj referenduma ljudi vprašati, ali se strinjajo z nadaljnjih plenjenjem, »kajti tisti, ki bi morali zagovarjati upokojence, so tiho«.
Vlada namerava STA skupaj z drugimi družbami, katerih ustanovitelj je država, prenesti na demografski sklad, ki bi tako prevzel vlogo vlade. Konkretno to pomeni, da bi namesto vlade sklad državnemu zboru predlagal kandidate za nadzornike STA in izvajal naloge skupščine. Levica, LMŠ, SD in SAB temu prenosu nasprotujejo, zato predlagajo črtanje tega člena. »Vlada Janeza Janše bi s tem dobila nove vzvode za samostojno poseganje v vodstvene nadzorne organe družb, ki ji jih doslej ni uspelo disciplinirati ali prevzeti,« so prepričani predlagatelji.
Kako bosta v tem primeru ravnala Desus in SMC, ki sta v zadnjih mesecih večkrat poudarila pomen samostojnosti STA? »Večkrat smo že pojasnili naše stališče o STA. Mi v nobenem primeru ne bomo podprli prenosa te agencije na demografski sklad,« je za Delo povedal vodja poslanske kupnine Desus Franc Jurša.
Kot kaže, pa opozicija ne more računati na glasove SMC, kjer so bili večkrat kritični do Ukomovega ravnanja glede STA. »Ključna razlika v primerjavi s sedanjim stanjem bo, da bo člane nadzornega sveta v imenovanje državnemu zboru namesto vlade predlagal Nacionalni demografski sklad, STA pa s tem ne izgublja avtonomnosti,« pravijo v SMC in dodajajo, da je rešitev koalicijsko usklajena.
Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek je že opozoril, da družbe, ki opravljajo javne storitve, v demografskem skladu nimajo kaj iskati. »Javnih in ekonomskih ciljev ne moreš združevati,« je dejal.
Stranke Kul tako kot sindikati že od vsega začetka nasprotujejo vladnemu konceptu demografskega sklada, ki ga podpira tudi Desus. Menijo namreč, da vladni predlog ne prinaša rešitev za pokrivanje pokojninske vrzeli, ampak le koncentracijo moči pri upravljanju državnega premoženja.
»Vlada Janeza Janše si skuša s sprejetjem zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS) mimo socialnega dialoga zagotoviti centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja. Z ustanovitvijo demografskega sklada, ki ne rešuje problema finančne podhranjenosti javne pokojninske blagajne, bo pridobila nove vzvode za privatizacijo državnega premoženja ter netransparentno in samovoljno poseganje v upravljavske in nadzorne organe slovenskih družb. ZNDS z razveljavitvijo številnih zakonov neposredno posega v pravice državljanov pri nadzoru in upravljanju z lastnim premoženjem: med drugim vlada ukinja zakonsko podlago, ki predstavnikom zavarovancev zagotavlja imenovanje polovice članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice in skladu prepušča prosto pot za mešetarjenje z več kot 1,3 milijarde evrov sredstev javnih uslužbencev iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja,« opozarjajo opozicijske stranke.
Zamik sprejetja
Luka Mesec Foto Leon Vidic/Delo
Posvetovalni referendum na pobudo poslancev, razpiše državni zbor, če je tak predlog izglasovan. Vendar pa državni zbor nato ni vezan na izid posvetovalnega referenduma. Prav tako do odločitve o referendumu poslanci ne morejo dokončno sprejeti omenjenega zakona.
»Na posvetovalni referendum želimo iti zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava,« je poudaril Luka Mesec (Levica). Prvak LMŠ Marjan Šarec, pa je dejal, da je cilj referenduma ljudi vprašati, ali se strinjajo z nadaljnjih plenjenjem, »kajti tisti, ki bi morali zagovarjati upokojence, so tiho«.
Sporni prenos STA
Vlada namerava STA skupaj z drugimi družbami, katerih ustanovitelj je država, prenesti na demografski sklad, ki bi tako prevzel vlogo vlade. Konkretno to pomeni, da bi namesto vlade sklad državnemu zboru predlagal kandidate za nadzornike STA in izvajal naloge skupščine. Levica, LMŠ, SD in SAB temu prenosu nasprotujejo, zato predlagajo črtanje tega člena. »Vlada Janeza Janše bi s tem dobila nove vzvode za samostojno poseganje v vodstvene nadzorne organe družb, ki ji jih doslej ni uspelo disciplinirati ali prevzeti,« so prepričani predlagatelji.
Kako bosta v tem primeru ravnala Desus in SMC, ki sta v zadnjih mesecih večkrat poudarila pomen samostojnosti STA? »Večkrat smo že pojasnili naše stališče o STA. Mi v nobenem primeru ne bomo podprli prenosa te agencije na demografski sklad,« je za Delo povedal vodja poslanske kupnine Desus Franc Jurša.
Kot kaže, pa opozicija ne more računati na glasove SMC, kjer so bili večkrat kritični do Ukomovega ravnanja glede STA. »Ključna razlika v primerjavi s sedanjim stanjem bo, da bo člane nadzornega sveta v imenovanje državnemu zboru namesto vlade predlagal Nacionalni demografski sklad, STA pa s tem ne izgublja avtonomnosti,« pravijo v SMC in dodajajo, da je rešitev koalicijsko usklajena.
Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek je že opozoril, da družbe, ki opravljajo javne storitve, v demografskem skladu nimajo kaj iskati. »Javnih in ekonomskih ciljev ne moreš združevati,« je dejal.
