Opozorilo pred odpovedjo za dva vodilna policista
Po junijskem alternativnem shodu na Prešernovem trgu so dva vodilna s Policijske uprave Ljubljana doletele sankcije.
Odpri galerijo
Razvpiti protest 25. junija letos v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Dva javna uslužbenca s Policijske uprave (PU) Ljubljana so zaradi ravnanja na alternativnem shodu ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije, kjer so se ob protestnikih zbrali tudi pripadniki tako imenovanih rumenih jopičev, doletele sankcije, so za Delo potrdili na Generalni policijski upravi. Prejela sta opozorilo pred odpovedjo o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbe o zaposlitvi. Enako opozorilo je v zvezi z napadi na poslance prejel še eden vodilnih na PU Ljubljana.
»Naj še pojasnimo, da je namen nadzora ugotavljanje skladnosti dela s predpisi, in če so ugotovljene napake, odpravljanje le-teh zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti dela ter ugotavljanje odgovornosti zanje. Gre za postopke, ki so bili opravljeni enako kot v vseh ostalih primerih v preteklosti,« je v imenu GPU zagotovila predstavnica Policije za odnose z javnostjo Maja Ciperle Adlešič.
Letos je bilo v obdobju od 1. januarja 2021 do 4. avgusta 2021 za uslužbence Policije izdanih 24 delovnopravnih ukrepov – opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, smo še izvedeli. Lani je bilo izdanih 34 tovrstnih opozoril, v letu 2019 48 in še leto pred tem 42 opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zatrjevanja, ki jih je mogoče zaslediti v javnosti in se povezujejo z nadzori in izvedenimi ukrepi, ki namigujejo na »politizacijo policije«, na GPU kategorično zavračajo.
Spomnimo, da so policisti na alternativnem shodu ob 30. obletnici osamosvojitve pripadnike tako imenovanih rumenih jopičev odstranili s Prešernovega trga, jih trinajst pridržali in jim izdali plačilne naloge zaradi nedostojnega vedenja in neupoštevanja ukazov. Policisti so proti njim uporabili tudi prisilna sredstva: v osmih primerih telesno silo oziroma strokovne prijeme, v dvanajstih pa sredstva za vklepanje in vezanje, pri čemer po takratnih navedbah Policije ni bil nihče poškodovan. Kršitelje so tudi pridržali, a zakonito in za največ pet ur.
Po informacijah Igorja Ručigaja, sekretarja Policijskega sindikata Slovenije, naj bi bili med prejemniki opozorila pred redno odpovedjo pogodbe tudi njihovi člani, vendar jim pisanje še ni bilo vročeno, zato tega še ne morejo z gotovostjo potrditi.
Ko pa se bo to zgodilo, bodo opravili pregled oziroma presojo, saj se je zaradi burnega odziva javnosti ustvaril »nevaren« občutek pristranskosti v odločitvah vodstva Policije, dodaja Ručigaj: »Ker gre lahko za zelo hud precedens v delovnopravni zakonodaji, moramo preučiti navedeno opozorilo ravno z namenom, da policisti ne postanejo žrtve političnih interesov, kar bi lahko ogrozilo varnost državljanov Slovenije.«
V sindikatu še poudarjajo, da proti opozorilu niso mogoča pravna sredstva iz naslova delovnopravne zakonodaje, zato ni mogoče izpodbijati vsebine opozoril, vse dokler ne pride do postopka redne odpovedi pogodbe. Res pa je, da sodna praksa pozna možnosti drugih pravnih postopkov proti predstojniku organa, v kolikor je pri izdaji delovnopravnega ukrepa podan sum zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zato, da bi se tem policistom povzročila škoda ali drugim oziroma tretjim povzročila morebitno korist – v to je všteto tudi morebitno »politično« naročilo –, kar se omenja kot indic v javnosti.
Tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS) so za Delo potrdili, da so seznanjeni, da so trije uslužbenci policije prejeli opozorilo pred redno odpovedjo delovnega razmerja zaradi ukrepanja policistov. Izrečena opozorila pred odpovedjo so tudi po njihovem nezakonita, saj »nimajo ustreznega pravnega temelja in pomenijo neposreden politični pritisk na operativno delo policije«. Glede na to, da se generalni direktor Policije ni odločil za drugačen ukrep, kot je na primer disciplinski postopek pred pristojno disciplinsko komisijo, je to za Kristjana Mlekuša, predsedniks SPS, še dokaz več, da se »vrši politični pritisk na operativno delo policije«: »Izrečen ukrep namreč pomeni, da v kolikor bodo policisti sprejemali odločitve, ki neki politični opciji ne bodo všeč, lahko ostanejo brez službe. To je nevaren precedens, ki po našem mnenju pomeni ogrožanje javnega reda in nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji.«
Vsem zaposlenim, na katere bi delodajalec pritiskal z delovnopravnimi ukrepi, oba sindikata zagotavljata brezplačno pravno pomoč.
Mlekuš je sicer že po junijskih dogodkih na podlagi javno dostopnih posnetkov ocenil, da je bilo ravnanje policistov »popolnoma strokovno in zakonito« ter da jim je prav z ukrepanjem uspelo preprečiti »večje kršitve javnega reda in miru«. Prav Mlekuš je bil tudi tisti, ki se takrat ni mogel znebiti občutka, da je bila zahteva po preiskavi dela policistov »politično motivirana«.
Kritike iz vrha vlade, ki so se junija usule na policiste zaradi ukrepanja proti rumenim jopičem, so vrh dosegle s tvitom predsednika vlade Janeza Janše, v katerem je menil, da je dogajanje na Prešernovem trgu treba preiskati. V javnosti je bilo namreč slišati vse več dvomov o nepristranskem ravnanju policistov, češ da so ti »alternativce« pridržali po navodilih protestnika Jaše Jenulla. Preiskava je pokazala, da to ne drži in da je ukrepanje ukazalo policijsko vodstvo varovanja nekaj sekund pred govorcem iz skupine Protestne ljudske skupščine Jenullom. Prav tako je preiskava prinesla še nekaj drugih ugotovitev, in sicer da policisti proti četverici protestnikov, ki so se prerivali s pripadniki rumenih jopičev, niso ukrepali. Pravne podlage za drugačno obravnavo enih oziroma drugih po takratnih navedbah generalnega direktorja Policije dr. Antona Olaja niso imeli.
Zaradi sankcioniranja policistov se besedna vojna na twitterju vnema tudi zdaj. Oglasil se je poslanec SD Matjaž Nemec, ki je generalnega direktorja Policije dr. Antona Olaja obtožil represije, notranjega ministra Aleš Hojsa pa tiranije. Po Nemcu so namreč policisti na množičnem zborovanju v Ljubljani »v skladu s pooblastili obvarovali državljane pred provokacijami provladnih nacistov«. Le dve uri po objavi je Nemcu – prav tako prek twitterja – odgovoril sam dr. Olaj. Poslanca je podučil, da je »svoboda izražanja ustavna pravica vseh, tudi tistih, s katerimi se ne strinjate«. Slovenski zakoni, je dodal, veljajo za vse enako. »Pozivanje na nekakšen upor znotraj policije je pa popolnoma neprimerno,« je še zapisal, saj da »nasilje ne more biti rešitev, je problem«.
»Naj še pojasnimo, da je namen nadzora ugotavljanje skladnosti dela s predpisi, in če so ugotovljene napake, odpravljanje le-teh zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti dela ter ugotavljanje odgovornosti zanje. Gre za postopke, ki so bili opravljeni enako kot v vseh ostalih primerih v preteklosti,« je v imenu GPU zagotovila predstavnica Policije za odnose z javnostjo Maja Ciperle Adlešič.
Letos je bilo v obdobju od 1. januarja 2021 do 4. avgusta 2021 za uslužbence Policije izdanih 24 delovnopravnih ukrepov – opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, smo še izvedeli. Lani je bilo izdanih 34 tovrstnih opozoril, v letu 2019 48 in še leto pred tem 42 opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zatrjevanja, ki jih je mogoče zaslediti v javnosti in se povezujejo z nadzori in izvedenimi ukrepi, ki namigujejo na »politizacijo policije«, na GPU kategorično zavračajo.
»Nevaren« občutek pristranskosti v odločitvah vodstva Policije ...
Spomnimo, da so policisti na alternativnem shodu ob 30. obletnici osamosvojitve pripadnike tako imenovanih rumenih jopičev odstranili s Prešernovega trga, jih trinajst pridržali in jim izdali plačilne naloge zaradi nedostojnega vedenja in neupoštevanja ukazov. Policisti so proti njim uporabili tudi prisilna sredstva: v osmih primerih telesno silo oziroma strokovne prijeme, v dvanajstih pa sredstva za vklepanje in vezanje, pri čemer po takratnih navedbah Policije ni bil nihče poškodovan. Kršitelje so tudi pridržali, a zakonito in za največ pet ur.
Po informacijah Igorja Ručigaja, sekretarja Policijskega sindikata Slovenije, naj bi bili med prejemniki opozorila pred redno odpovedjo pogodbe tudi njihovi člani, vendar jim pisanje še ni bilo vročeno, zato tega še ne morejo z gotovostjo potrditi.
Ko pa se bo to zgodilo, bodo opravili pregled oziroma presojo, saj se je zaradi burnega odziva javnosti ustvaril »nevaren« občutek pristranskosti v odločitvah vodstva Policije, dodaja Ručigaj: »Ker gre lahko za zelo hud precedens v delovnopravni zakonodaji, moramo preučiti navedeno opozorilo ravno z namenom, da policisti ne postanejo žrtve političnih interesov, kar bi lahko ogrozilo varnost državljanov Slovenije.«
V sindikatu še poudarjajo, da proti opozorilu niso mogoča pravna sredstva iz naslova delovnopravne zakonodaje, zato ni mogoče izpodbijati vsebine opozoril, vse dokler ne pride do postopka redne odpovedi pogodbe. Res pa je, da sodna praksa pozna možnosti drugih pravnih postopkov proti predstojniku organa, v kolikor je pri izdaji delovnopravnega ukrepa podan sum zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zato, da bi se tem policistom povzročila škoda ali drugim oziroma tretjim povzročila morebitno korist – v to je všteto tudi morebitno »politično« naročilo –, kar se omenja kot indic v javnosti.
... in nevaren precedens
Tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS) so za Delo potrdili, da so seznanjeni, da so trije uslužbenci policije prejeli opozorilo pred redno odpovedjo delovnega razmerja zaradi ukrepanja policistov. Izrečena opozorila pred odpovedjo so tudi po njihovem nezakonita, saj »nimajo ustreznega pravnega temelja in pomenijo neposreden politični pritisk na operativno delo policije«. Glede na to, da se generalni direktor Policije ni odločil za drugačen ukrep, kot je na primer disciplinski postopek pred pristojno disciplinsko komisijo, je to za Kristjana Mlekuša, predsedniks SPS, še dokaz več, da se »vrši politični pritisk na operativno delo policije«: »Izrečen ukrep namreč pomeni, da v kolikor bodo policisti sprejemali odločitve, ki neki politični opciji ne bodo všeč, lahko ostanejo brez službe. To je nevaren precedens, ki po našem mnenju pomeni ogrožanje javnega reda in nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji.«
Vsem zaposlenim, na katere bi delodajalec pritiskal z delovnopravnimi ukrepi, oba sindikata zagotavljata brezplačno pravno pomoč.
Mlekuš je sicer že po junijskih dogodkih na podlagi javno dostopnih posnetkov ocenil, da je bilo ravnanje policistov »popolnoma strokovno in zakonito« ter da jim je prav z ukrepanjem uspelo preprečiti »večje kršitve javnega reda in miru«. Prav Mlekuš je bil tudi tisti, ki se takrat ni mogel znebiti občutka, da je bila zahteva po preiskavi dela policistov »politično motivirana«.
Ko beseda da besedo in tvit rodi tvit
Kritike iz vrha vlade, ki so se junija usule na policiste zaradi ukrepanja proti rumenim jopičem, so vrh dosegle s tvitom predsednika vlade Janeza Janše, v katerem je menil, da je dogajanje na Prešernovem trgu treba preiskati. V javnosti je bilo namreč slišati vse več dvomov o nepristranskem ravnanju policistov, češ da so ti »alternativce« pridržali po navodilih protestnika Jaše Jenulla. Preiskava je pokazala, da to ne drži in da je ukrepanje ukazalo policijsko vodstvo varovanja nekaj sekund pred govorcem iz skupine Protestne ljudske skupščine Jenullom. Prav tako je preiskava prinesla še nekaj drugih ugotovitev, in sicer da policisti proti četverici protestnikov, ki so se prerivali s pripadniki rumenih jopičev, niso ukrepali. Pravne podlage za drugačno obravnavo enih oziroma drugih po takratnih navedbah generalnega direktorja Policije dr. Antona Olaja niso imeli.
Zaradi sankcioniranja policistov se besedna vojna na twitterju vnema tudi zdaj. Oglasil se je poslanec SD Matjaž Nemec, ki je generalnega direktorja Policije dr. Antona Olaja obtožil represije, notranjega ministra Aleš Hojsa pa tiranije. Po Nemcu so namreč policisti na množičnem zborovanju v Ljubljani »v skladu s pooblastili obvarovali državljane pred provokacijami provladnih nacistov«. Le dve uri po objavi je Nemcu – prav tako prek twitterja – odgovoril sam dr. Olaj. Poslanca je podučil, da je »svoboda izražanja ustavna pravica vseh, tudi tistih, s katerimi se ne strinjate«. Slovenski zakoni, je dodal, veljajo za vse enako. »Pozivanje na nekakšen upor znotraj policije je pa popolnoma neprimerno,« je še zapisal, saj da »nasilje ne more biti rešitev, je problem«.
