Ovadeni zaradi brskanja po računih, zmanjšanja pooblastil ni na vidiku
Nacionalni preiskovalni urad je potrdil, da so na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper sedem oseb, saj obstaja utemeljen sum, da so zlorabile svoj položaj. Tudi na podlagi pavšalnih anonimnih prijav naj bi osumljeni – nekdanji vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj s sodelavci – zbirali podatke o določenih osebah, za katere pa ni bilo podanih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja.
Žugljev urad je tako med novembrom in decembrom leta 2021 brez ustrezne pravne podlage menda pridobil podatke o transakcijah za 224 transakcijskih računov od 62 fizičnih oseb in 32 pravnih oseb. »Osumljene uradne osebe so zavestno ravnale v nasprotju z več zakoni in varovanjem osebnih podatkov, ki je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin,« je povedal direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Petrič.
N1 je že razkril, da so menda pregledovali račune poslovneža Dragana Šolaka, solastnika United Group, katere del je tudi N1, pa tudi urednice Katje Šeruga, nekdanjega generalnega direktorja Pro Plusa Branka Čakarmiša, direktorja Športne loterije Luke Steinerja ter žene nekdanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki so ga hoteli razrešiti ...
Žugelj in njegovi sodelavci so bili oziroma so še tesno povezani s SDS in glede na »tarče« brskanj zato obstaja sum, da je bilo zbiranje namenjeno njihovi morebitni diskreditaciji. S tem naj bi se parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom poslanca Gibanja Svoboda Mihe Lamuta, ki nam je pred časom dejal, da bo šele po tem, ko bo znanega več, lahko ocenil, ali bi bilo treba spremeniti tudi pooblastila uradu za preprečevanje denarja.
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, temu, da bi jim zmanjšali pooblastila – torej, da bi jim odvzeli možnost začetka postopka na podlagi anonimk –, sicer niso naklonjeni, saj urad za svoje delo potrebuje tudi to možnost. To pa ni presenetljivo, saj so še lani ob sprejemanju področnega zakona tudi Boštjančičevi preslišali opozorila, da sedanje zakonske rešitve omogočajo čezmerno poseganje držav v pravico do varstva osebnih podatkov. Tri člene, ki so bili sprejeti pod Janševo vlado, so res črtali, a vseh priporočil informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik niso upoštevali, zato ta ni umaknila zahteve za ustavno presojo, ki jo je vložila avgusta leta 2020 po začetku vodenja inšpekcijskega postopka o nezakonitih vpogledih v baze podatkov na zahtevo nekdanjega direktorja Žuglja. Takrat je policija začela tudi preiskavo.
