V nadaljevanju preberite:
Epidemija koronavirusa je drastično poslabšala že tako slab položaj študentov, še bolj pa je presenetila tiste, ki so študirali v tujini ali se odpravljali na izmenjave. Med drugim valom je bila denimo odpovedana več kot polovica študijskih izmenjav. Kljub temu, da se življenje in poučevanje v večini evropskih držav vrača v običajne tirnice, pa to še zdaleč ne velja za študij v tujini.
Epidemija koronavirusa je drastično poslabšala že tako slab položaj študentov, še bolj pa je presenetila tiste, ki so študirali v tujini ali se odpravljali na izmenjave. Med drugim valom je bila denimo odpovedana več kot polovica študijskih izmenjav. Kljub temu, da se življenje in poučevanje v večini evropskih držav vrača v običajne tirnice, pa to še zdaleč ne velja za študij v tujini.
O številu slovenskih študentov v tujini je zanesljive podatke nemogoče dobiti, saj o tem niso dolžni poročati nobeni slovenski instituciji, s podatki o državljanstvu študentov pa ne razpolagajo niti statistični uradi nekaterih, med slovenskimi študenti najbolj priljubljenih držav, denimo Združenega kraljestva. Kljub temu, da zanesljivih podatkov ni, je gotovo število slovenskih študentov na britanskih univerzah upadlo, vendar pa mnogim večjo oviro od pandemije predstavlja brexit.
Prekinitev študija
Lolo Mlačnik je pandemija presenetila med študijem tolkal na Berkleeju v Bostonu. Prvo leto so študij praktično končali predčasno, naslednje leto pa so ga izvajali v glavnem preko spleta. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je takrat zagrozil, da bodo tuji študenti, ki predavanj ne obiskujejo v živo ostali brez vizuma, vendar Mlačnikove grožnja ni prizadela, saj se je zaradi razmer že sama odločila, da bo ostala v Evropi. Ker je glasbo preko spleta še posebej težko študirati in ker je vmes dobila zaposlitev, se je odločila, da bo zaključek študija v ZDA prestavila za dva semestra.
Nemški statistični urad podatkov za tekoče šolsko leto še nima, statistika prejšnjih let pa kaže jasno viden vpliv pandemije. Število slovenskih študentov na nemških univerzah se je glede na prejšnja leta zmanjšalo za približno šestino - zadnjih pet let pred epidemijo se je število študentov gibalo med približno 625 in 655, v lanskem letu pa je padlo na 528. Zanimivo je, da se je število vpisanih slovenskih študentov znižalo na vseh področjih dokaj sorazmerno, medtem pa se je povečalo na smereh povezanih z umetnostjo.
Izmenjav manj za tretjino
V to statistiko so zajeti tudi slovenski študenti na študijskih izmenjavah in prav podatki Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) kažejo jasno sliko uničujočega vpliva pandemije na mobilnost v izobraževanju.
V zadnjih letih pred pandemijo je v okviru Cmepiusa na študijsko izmenjavo v tujino odšlo nekaj več kot 3500 študentov letno, v preteklem šolskem letu, ki ga je pandemija najbolj zaznamovala pa se je po znanje v tujino napotilo skoraj pol manj študentov in dijakov - le 1804. V tekočem šolskem letu se je, kljub normalizaciji študijskega procesa, za izmenjavo odločilo le 2130 študentov in dijakov, torej mnogo manj od pred epidemiološkega števila.
Direktorica Cmepisua dr. Alenka Flander upa, da se bo število izmenjave željnih študentov vrnilo na predpandmeično raven s prihodnjim šolskim letom. Najbolj je izmenjave vplival drugi pandemski val, zaradi katerega jih je bila odpovedana več kot polovica. Razlog, da je letošnje število izmenjav še vedno za približno tretjino nižje kot je bilo pred pandemijo, pripisuje dejstvu, da se je bilo za izmenjave potrebno prijaviti vnaprej med šolskim letom, ki je bilo še močno v znamenju pandemije.
Število slovenskih študentov na nemških univerzah se je glede na prejšnja leta zmanjšalo za približno šestino. FOTO: Blaž Samec/Delo
Študenti, ki jih je pandemija presenetila na izmenjavi v tujini so jo sicer lahko preložili na primernejši čas. Študentka medicine Franja Dugar je za Delo pojasnila, da je izmenjavo v Berlinu, od koder jo je predčasno pregnal prvi val pandemije, smela dokončati šele letos.
Flandrova je opozorila, da so se že pred epidemijo soočali z nenavadno težavo, da je bilo sredstev več, kot študentov, ki bi želeli oditi na izmenjavo v tujino. Denarja in zmogljivosti je namreč dovolj, da bi lahko pred epidemiološko raven še močno presegli.
V tujini bolje kot pri nas
Študentka književnosti in ruščine na St. Andrews University na Škotskem Tala Mencej meni, da je epidemijo v tujini preživela bolje od svojih vrstnikov v Sloveniji. Te so bili namreč primorani zapustiti študentske domove in se šolati preko spleta v osami in pogosto neprimernih razmerah svojega doma, medtem ko so na škotskem študentski domovi sicer bili odrezani od ostalega sveta, a so ostali odprti in študenti, ki so v njih preživljali zaprtje javnega življenja, so še vedno imeli občutek študijske skupnosti. Je pa ob vrnitvah v Ljubljano opazila, da se na škotskem varnostnih ukrepov držijo mnogo bolj resno, kot v Sloveniji, kjer jo je presenetila obilica zabav.
Slovenija med najslabšimi v Evropi
Manj jasno sliko kažejo podatki Javnega štipendijskega sklada, ki s štipendijami Ad futura mnogim slovenskim študentom omogoča študij v tujini. Število vlog za štipendiranje študija v tujini se kljub pandemiji v lanskem letu ni zmanjšalo, v letošnjem pa je padlo z lanskih 200 na 175, kar je razmeroma zanemarljiv padec. Število vlog sicer zgolj izkazuje zanimanje za študij v tujini, nima pa neposrednega vpliva na število podeljenih štipendij.
Po podatkih direktorata za visoko šolstvo je bila mobilnost slovenskih in tujih študentov in visokošolskega osebja v Sloveniji med najslabšimi v Evropski uniji, strategija internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora pa je mobilnost, kot ključni del slovenske visokošolske skupnosti, postavila visoko na lestvici prioritet. Ali je pandemija prizadevanja na tem področju dolgoročno vrnila leta nazaj, ali gre zgolj za začasno nevšečnost, bo pokazalo prihodnje šolsko leto.
