Pasti, skritih na spletu, se slabo zavedamo
Dan varne rabe interneta je bil prvič zaznamovan pred 20 leti na pobudo projekta Safeborders, ki je potekal v okviru Evropske unije. Danes dan varne rabe interneta zaznamujejo v 190 državah sveta, zavest o tveganjih, povezanih z rabo interneta, pa je še vedno šibka. Letos se dan varne rabe interneta skoraj natančno časovno ujema z 20. obletnico začetka delovanja družbenega omrežja facebook in 35. obletnico nastanka svetovnega spleta.
Trinajst odstotkov slovenske populacije je brez slehernih digitalnih veščin.
Brez digitalnih veščin je en odstotek mladih.
Funkcijo omejevanja dostopa do geografske lokacije uporablja slaba polovica slovenske mladine.
Analiza, ki jo je pred dnevom varne rabe interneta objavil slovenski statistični urad, kaže, da je v slovenski populaciji (med 16. in 74. letom starosti) slaba petina tistih (19 odstotkov), ki svoje obvladovanje digitalnih veščin opišejo kot zelo dobro. V populaciji EU je takšnih nekaj več, saj digitalne veščine zelo dobro obvlada 27 odstotkov vprašanih.
Tudi v mlajši generaciji (med 16. in 24. letom starosti) obvladovanje digitalnih veščin v Sloveniji zaostaja za povprečjem EU. Zelo dobrih poznavalcev digitalnih veščin med slovensko mladino je 31 odstotkov, povprečje EU pa je pri 38 odstotkih. Tako v slovenski populaciji kot med prebivalstvom celotne EU je tistih, ki obvladajo osnovne digitalne veščine, 28 odstotkov. V celotni slovenski populaciji je brez slehernih digitalnih veščin 13 odstotkov prebivalcev, med mladimi pa en odstotek. V EU je sicer tri odstotke mladih brez slehernega poznavanja digitalnih veščin.
Osebni podatki in oglaševanje
Ko gre za ozaveščenost, povezano z zavračanjem dostopa do osebnih podatkov za namene oglaševanja, je v slovenski populaciji dobra tretjina tistih, ki oglaševalcem ne dovoli dostopa do svojih podatkov, v EU pa dostop do osebnih podatkov zavrne polovica prebivalcev. Tudi slovenska mlada generacija dostop do podatkov zavrača redkeje kot evropska splošna populacija. Slaba polovica slovenske mladine (48 odstotkov) omejuje ali preprečuje dostop do svoje geografske lokacije, v celotni evropski populaciji pa je 46 odstotkov tistih, ki algoritmom ne dovolijo, da bi ti vedeli, kje se nahajajo. V slovenski splošni populaciji manj kot tretjina ljudi omejuje ali preprečuje dostop do podatka, kje so.
Če je v Sloveniji zavest o pasteh, skritih v vozliščih svetovnega spleta, nižja kot v EU, je slovenska populacija pri iskanju podatkov bolj napredna od povprečja EU.
Le tretjina prebivalcev EU prebere izjavo o varovanju osebnih podatkov. Ozaveščenost glede pomena te izjave je enaka v splošni in mladi generaciji (v obeh primerih 33-odstotna). Slovensko prebivalstvo izjavo o varovanju osebnih podatkov prebere redkeje kot v povprečni članici EU, mlada generacija pa se pomena varstva osebnih podatkov zaveda le za odtenek bolj od splošne populacije.
Če je v Sloveniji zavest o pasteh, skritih v vozliščih svetovnega spleta, nižja kot v EU, je slovenska populacija pri iskanju podatkov bolj napredna od povprečja EU. Pogosteje kot v EU splet uporabljamo za naročanje pri zdravniku ali za knjižnične rezervacije. Pogosteje kot v EU dostopamo do javnih podatkovnih zbirk ali registrov. Manj napredni kot v EU-povprečju pa smo pri pridobivanju uradnih obrazcev ali pri izpolnjevanju uradnih vlog. Pri oddaji vlog ali zahtevkov za uveljavljanje olajšav ali pravic internet uporablja 25 odstotkov prebivalcev. V EU je delež tistih, ki splet uporabljajo za tovrstno komunikacijo z državo, za pet odstotnih točk večji.
