Pitje kave po slovensko

Slovenci smo kavarniško kulturo prevzeli iz Avstrije, kavo od Italije, sedenje ob njej pa iz Bosne.
Fotografija: Da najraje povezujemo kavo z druženjem, je mogoče potrditi že s kratkim sprehodom po naših mestih ob sončnem dnevu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Da najraje povezujemo kavo z druženjem, je mogoče potrditi že s kratkim sprehodom po naših mestih ob sončnem dnevu. FOTO: Jure Eržen/Delo

Pitje kave je za večino obred, ki veleva posebno etiketo. Dan stežka začnemo brez priljubljene skodelice črnega zlata; šele vonj po praženih zrnih kavovca nas zares predrami iz spanja. Kavo pijemo ob določenih urah, v izbranih kavarnah, med listanjem časopisa ali brskanjem po spletu, za večino pa kavni obred predstavlja kratek odmor v obremenjujočem in stresnem delovniku.

Da je spijemo čedalje več, potrjujejo podatki slovenskega statističnega urada. Zadnje je sicer zbiral za leto 2016, ko je Slovenija uvozila 13,8 milijona ton kave v vrednosti 46,2 milijona evrov, količina uvoženega poživila pa je bila za deset odstotkov večja kakor v letu poprej. Vsak prebivalec porabi po zadnjih podatkih 5,5 kilograma kave (prave ali njenih nadomestkov) na leto.


 

Vse bolj pomemben je izvor


Toda s čim največkrat povezujemo pitje priljubljene pijače? Obisk ljubljanskih kavarn je razkril nekdanje in sodobne navade Slovencev in Slovenk med uživanjem kave. Številni gostje prinesejo s seboj časopis ali knjigo, nekateri delajo na računalnikih, je naštevala Ana Nežmah iz Kavarne Čokl v Ljubljani. Čeprav je razširjeno prepričanje, da je večina ljudi med pitjem kave zatopljena v mobilne telefone, so njene izkušnje nasprotne: »Tisti, ki ne delajo, se ob dobri kavi radi sproščajo v prijetnem druženju in klepetu s prijatelji in najbližjimi.«

Dobra družba ob kavi je še vedno tudi časopis. FOTO: Blaž Samec/Delo
Dobra družba ob kavi je še vedno tudi časopis. FOTO: Blaž Samec/Delo


Ker Slovenci hlastamo po novih kavnih doživetjih, so se v preteklih letih odprle kavarne, ki ponujajo »specialty« kavo, pri kateri je ob pripravi napitka pomemben tudi izvor zrnja. Poleg omenjenega Čokla je takšna tudi kavarna Črno Zrno na ljubljanskem Gornjem trgu, kjer kavo dobavljajo neposredno od kolumbijskih pridelovalcev. »Strežemo ljudem, ki si želijo uživati v posebni kavi in se ne zmenijo za tradicionalno italijansko praženo različico. Pripravimo jo na različne načine: poleg espressa jo delamo s filtrom ali jo zvarimo s hladnim postopkom, imenovanim cold brew,« je povedal lastnik Alexander Nino Ruiz in dodal, da so slovenske navade pitja kave povezane z geografsko lego države.



»Slovenija je vselej bila na obrobju velikih cesarstev – rimskega, osmanskega, avstrijskega –, kar je razvidno tudi v načinu, kako strežete kavo. Za Slovence je kava družaben dogodek, radi se pogovarjate in pijete kavo. Na takšen način na primer Italijani pijejo vino. Tako kot Avstrijci pa ob pijači uživate torte in sladice,« je razložil. Slovenci smo tako po njegovem mnenju kavarniško kulturo prevzeli od Avstrijcev, kavo od Italijanov, družabnost in sedenje ob kavi pa naj bi izvirala iz Bosne.

Kavarna Črno zrno na Gornjem trgu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Kavarna Črno zrno na Gornjem trgu. FOTO: Blaž Samec/Delo


Odnos s stranko


Ker je koncept pitja kave v Črnem zrnu drugačen kot v drugih slovenskih lokalih – nekaj stolov v kavarni je zgolj simboličnih, ponujajo pa izključno kavo brez nepotrebnih dodatkov –, je gostov največ iz tujine. »Večina Slovencev se usede za mizo in čaka, da jih bo natakar postregel. Pri nas pa ni tako. Prizadevam si vzpostaviti odnos s stranko in ji predstaviti napitek,« je razložil barist. »To ni kavarna. To je delavnica, kjer poučujemo o kavi. Ljudje so včasih razočarani, ker pričakujejo, da bo tako kot v drugih kavarnah.«

Čeprav so navade pitja kave, ki smo jih Slovenci razvili skozi stoletja, še globo zakoreninjene in smo zato manj dovzetni za nove izkušnje, so starinske kavarnice s pridihom avstro-ogrskih časov skoraj povsem izginile. Ljubiteljica kave Mojca Klasek, s katero smo klepetali v kavarni Union, še najbolj pogreša velike brioše, ki so bili včasih značilni za ljubljanske kavarne: »Ko sem bila mlajša, smo brioše iz najmehkejšega testa namakali v belo kavo. Zdaj pa tega na žalost ni več.« Njena prijateljica Metka Lavrič, s katero sta se pomenkovali ob dišečem zvarku, pa je ugotavljala, da Ljubljančani radi gredo v kavarno na klepet. »Zame je pitje kave povezano z obiskom središča mesta,« je povedala.

Ob sončnih dnevih je težko dobiti mizo na Petkovškovem nabrežju. FOTO: Blažž Samec/Delo
Ob sončnih dnevih je težko dobiti mizo na Petkovškovem nabrežju. FOTO: Blažž Samec/Delo


Pomembneje od mobitela


Da Slovenci res najraje povezujemo kavo z druženjem in pogovorom, je mogoče potrditi že s kratkim sprehodom po naših mestih ob sončnem dnevu, ko so lokali nabito polni. V Sloveniji je pitje kave pravzaprav sopomenka za številne družbene rituale: prijateljski pogovor, oddih, snidenje, prvi romantični zmenek in še bi lahko naštevali. Katarina Lipovac, ki je zaposlena v baru Daktari, je povedala, da se obred pitja kave ni bistveno spremenil v zadnjih letih. »Ljudje dojemajo kavo kot družabni dogodek. Druženje jim je pomembnejše od uporabe mobitela ali branja časopisa.«

Preberite še:

Komentarji: