Pokojnina
V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo pokojnina.
Odpri galerijo
Beseda tedna. FOTO: Delo
Pokojnina po SSKJ2 pomeni »mesečno plačilo, ki ga prejema upokojenec«, to je najpogosteje tisti posameznik med nami, ki po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe dobiva redni mesečni denarni prejemek iz lastnega zavarovanja. Zato si vsak med nami prizadeva, da bi v času svojega najbolj aktivnega delovanja lahko izpolnil vse pogoje in si tako pridobil pravico za polno pokojnino, ki pomeni največji dosegljivi znesek, izračunan na podlagi aktualnih družbeno-ekonomskih zmožnosti družbe oziroma države. Denar za pokojnine prihaja iz pokojninskih skladov.
Glede na različne možnosti in pogoje za pridobitev pokojnine se ločujejo tudi različne vrste pokojnin; najpogosteje slišimo še za starostno pokojnino, ki jo lahko pridobi zavarovanec pokojninskega zavarovanja ob dopolnitvi določene starosti, pa invalidsko pokojnino, do katere ima pravico tisti, ki se je trajno poškodoval na delu, vemo tudi za družinsko pokojnino, ki jo pridobijo družinski člani po umrlem upokojencu, itd.
Stopnja solidarnosti v naši družbi pa se zelo očitno kaže tudi v tem, kako presojamo trenutni položaj upokojencev in stanje pokojninske blagajne pri nas: zavrnjeni so bili predlogi, da bi se minimalne pokojnine dvignile za toliko, da bi njihovi prejemniki lahko poravnali trenutne mesečne minimalne stroške … Tudi povišana najnižja invalidska pokojnina žal ne doseže vsote, ki bi zadoščala za poravnavo teh obveznih osnovnih mesečnih stroškov. Vse to se dogaja ob zavedanju, da gre za zagotavljanje osnovne eksistence v že tako oteženih in poostrenih razmerah. Toliko o trenutni družbeni solidarnosti z vidika pokojnin.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).
Glede na različne možnosti in pogoje za pridobitev pokojnine se ločujejo tudi različne vrste pokojnin; najpogosteje slišimo še za starostno pokojnino, ki jo lahko pridobi zavarovanec pokojninskega zavarovanja ob dopolnitvi določene starosti, pa invalidsko pokojnino, do katere ima pravico tisti, ki se je trajno poškodoval na delu, vemo tudi za družinsko pokojnino, ki jo pridobijo družinski člani po umrlem upokojencu, itd.
Stopnja solidarnosti v naši družbi pa se zelo očitno kaže tudi v tem, kako presojamo trenutni položaj upokojencev in stanje pokojninske blagajne pri nas: zavrnjeni so bili predlogi, da bi se minimalne pokojnine dvignile za toliko, da bi njihovi prejemniki lahko poravnali trenutne mesečne minimalne stroške … Tudi povišana najnižja invalidska pokojnina žal ne doseže vsote, ki bi zadoščala za poravnavo teh obveznih osnovnih mesečnih stroškov. Vse to se dogaja ob zavedanju, da gre za zagotavljanje osnovne eksistence v že tako oteženih in poostrenih razmerah. Toliko o trenutni družbeni solidarnosti z vidika pokojnin.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).
