Neomejen dostop | že od 9,99€
Prejšnji teden se je razširila novica, da bo prekmurska Panvita, drugo največje kmetijsko podjetje v Sloveniji, največji prejemnik kmetijskih subvencij in drugi največji zakupnik državnih kmetijskih zemljišč, dobilo novega lastnika, hrvaško podjetje Mplus, ki ga lastniško obvladujejo poslovnež Stjepan Orešković in hrvaški pokojninski skladi.
Na kmetijsko-gozdarski zbornici in v sindikatu kmetov so ob prodaji Panvite izrazili zaskrbljenost zaradi usode državnih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v dolgoletnem zakupu Panvita, in posledic za prehransko suverenost. Sprašujejo se, ali bodo kmetijska podjetja z večinskim tujim lastnikom na slovenskih poljih »skrbela za slovensko prehransko suverenost ali le interes lastnika«. Izvršni direktor Panvite Toni Balažič priznava, da »strahovi glede zmanjšanja prehranske samopreskrbe v času, ki ga živimo, niso nepomembni«, a zaradi prevzema Panvite se »ni bati, da bi bili v Sloveniji lačni«.
Pomembnejše vprašanje kot to, kdo je lastnik agroživilskih podjetij v Sloveniji, je po besedah Balažiča, kako bo Slovenija zagotovila, da bodo kmetijska zemljišča kar najbolj izkoriščena, ob odgovornosti do vseh naravnih virov. »Pri tem se v primeru Panvite ne bo zgodilo prav nič,« zagotavlja. »Še naprej bomo imeli enako strategijo – gradnjo preskrbne verige v Sloveniji. Zaradi prevzema ne bo niti enega delovnega mesta manj, nasprotno, želimo zaposlovati tudi perspektivne kvalificirane kadre.«
Poleg tega je slovenskim lastnikom Panvite, družini Polanič, ob prevzemu uspelo zagotoviti, da imajo v primerih, ki se nanašajo na koncesije z državo, pravico do veta. Karkoli bi ogrožalo ali pomembno spreminjalo zadeve, ki se nanašajo na koncesije, bi moralo biti sprejeto s soglasjem obeh strani, da ne bi nastala škoda, poudarja Balažič.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji