Kdaj bodo začeli ogrevati?

Ljubljana – Nekoč je veljalo, da se ogrevalna sezona začne, ko je tri dni zapored ob 21. uri temperatura največ 12 stopinj Celzija. Zdaj upravniki večstanovanjskih stavb upoštevajo želje stanovalcev, običajno predstavnika nadzornega odbora, ogrevalna sezona pa se, kljub več milim zimam, podaljšuje.

»Uporabniki daljinskega ogrevanja v Ljubljani se o začetku ogrevalne sezone odločajo sami od leta 1991. V praksi to pomeni, da se, če živijo v večstanovanjskih stavbah, obrnejo neposredno na njihovega upravnika in mu sporočijo, da jih zebe,« so povedali v ljubljanski Energetiki. Za priklope toplotnih postaj skrbijo njihovi vzdrževalci. Energetika Ljubljana vzdržuje 700 od 4100 toplotnih postaj in te lahko priklopijo sami, druge pa morajo njihovi dejanski vzdrževalci, za kar prejmejo zahtevo upravnikov. V Energetiki opažajo, da je priklopov v tem času čedalje več, zato pravijo, da se je letošnja ogrevalna sezona v Ljubljani že začela.

Ogrevanje traja tudi osem mesecev

V sistemu daljinskega ogrevanja v Ljubljani se ogrevanje v povprečju preteklih deset let začne v začetku oziroma prvi polovici oktobra in traja do začetka ali polovice maja. Pred desetimi leti se je sezona v Ljubljani začela 1. oktobra in končala 10. maja. Izstopata predvsem leto 2014, ko se je začela šele konec oktobra, in leto 2017, ko se je začela sredi septembra. Po koncu ogrevalne sezone izstopata zlasti pretekli dve leti, saj se je končala šele na koncu maja.



Predsednik združenja upravnikov nepremičnin Rajko Fajmot iz družbe Habit je dejal, da se pri večini odločijo stanovalci, ki bi zaradi uvedbe merilnikov pred leti morali za to sprejeti odločitev z večino, a upravniki ne zapletajo, dovolj je, da začetek ogrevalne sezone sporoči član nadzornega odbora stavbe. »Tako se nekateri ogrevajo že dva tedna, drugi pa se še ne bi. Kurilna sezona se daljša, zlasti spomladi. Med prvomajskimi prazniki so vsi doma in takrat mora ogrevanje še delovati,« je dejal Fajmot.



Ker je zaradi covida-19 letos kar veliko ljudi doma, je tudi začetek ogrevalne sezone nekoliko prej. »Če se ogrevalna sezona začne tako zgodaj, traja osem mesecev. Nekaj objektov smo priklopili, do sredine oktobra bomo vse. Potem pa jih greli do sredine maja,« je poudaril Fajmot.



Družba Habit upravlja stavbe v Ljubljani, Velenju, Celju in Kopru. V Velenju je 90 odstotkov stavb priključenih na daljinsko ogrevanje, tudi Ljubljana je z njim dobro pokrita. Drugje je še veliko kurilnic tudi na kurilno olje. Fajmota pri tem moti, da je za zamenjavo energenta treba dobiti 75-odstotno soglasje lastnikov stanovanj, kljub podporam alternativnim virom energije, kot so les, plin ali elektrika.

Pri izolaciji se velikokrat vse ustavi

Opozoril je, da se upravniki veliko ukvarjajo z izolacijo stavb, a tudi za prenovo fasade morajo lastniki stanovanj doseči 75-odstotno soglasje. Poleg tega tako rekoč v nobeni stavbi nimajo denarja za prenovo fasade, za najetje posojila z jamstvom rezervnega sklada pa je treba pridobiti 100-odstotno soglasje. »Naj ima stavba štiri ali 100 enot, vedno se kdo ne strinja. Tako se vse ustavi,« je opozoril Fajmot.



Predpisi menda preprečujejo, da bi sedanji lastniki z dolgom za prenovo stavbe preveč obremenili morebitne nove lastnike stanovanj. Fajmot je prepričan, da je to preveč toga in neživljenjska določba. Dolg je povezan z rezervnim skladom, v katerega mora vplačevati tudi novi lastnik stanovanja, poleg tega ima od prenove fasade več koristi, od prihranka za ogrevanje in hlajenje do višje vrednosti stanovanja. Hrvaška ima podoben sistem, a je za posojilo iz rezervnega sklada treba doseči le 60-odstotno soglasje.



Fajmot je opozoril, da 75- ali 100-odstotnega soglasja ni treba doseči niti pri spreminjanju ustave. Po njegovih izkušnjah večina v stavbah ne sprejme odločitve, ki bi bila v škodo manjšini. Manjšine pa so kar pogosto tiste, ki bi škodovale večini v svojo korist.