V nadaljevanju preberite:

Posledice ujme izpred dveh let so še vedno vidne, a vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic poudarja, da se nikoli doslej ni delalo tako hitro in tako veliko, kar da mu priznavajo tudi na terenu. Kljub temu je vprašanj in stisk še veliko. Večina, ki se mora preseliti, še nima niti nadomestnega zemljišča, kaj šele hiše. Nekateri še vedno nočejo nikamor. Šefic pričakuje, da bo obseg gradenj največji prihodnje leto, v vladni službi pa zahtevajo, da za tiste, ki so jih s seznama za preselitev umaknili, prioritetno uredijo zaščito.

»Porabili smo 1,181 milijarde evrov, sanacija bo po sedanjih načrtih stala okoli 3,5 milijarde, zato zagotavljanje transparentnosti porabe ne sme biti razumljeno kot administrativna ovira.«

»Marsikdo od teh, ki se v javnosti ne strinjajo s selitvijo, je že podpisal pogodbo. Tudi med tistimi, ki so v tožbi zoper državo, so taki, ki so že sklenili pogodbo in dobili izplačilo. Seveda zelo dobro razumemo, da imajo nekateri pomislek pred selitvijo, zlasti starejši, ki že dolgo živijo v svojih hišah ali so tam celo rojeni. Ampak spet – država tega zemljišča ne potrebuje. Gre zgolj in samo za njihovo varnost.«