Poglobljeno branje za vroče dni: dvojna številka Sobotne priloge

Sobotna priloga je vodilna blagovna znamka v slovenskem medijskem prostoru. Poletni meseci so idealna priložnost, da si privoščimo več poglobljenega branja, intervjujev, reportaž, komentarjev ter analiz domačega in mednarodnega dogajanja. Vse to bo bralcem na voljo v tokratni posebni poletni izdaji.

Vsebinsko bogata in oblikovno privlačna poletna izdaja Sobotne priloge prinaša:

Globalno segrevanje in morski tokovi

Matjaž Ličer je doktor fizike in doktor filozofije ter se kot oceanograf med drugim ukvarja z vprašanjem, kaj globalno segrevanje ozračja pomeni za morske tokove. Eden od paradoksalnih možnih scenarijev je tudi ta, da bi globalno segrevanje zaradi spremenjenih morskih tokov v severno Evropo prineslo znatno ohladitev, novo ledeno dobo. Z njim se je pogovarjala Maja Prijatelj Videmšek.

Geograf Matej Ogrin v pogovoru z Janezom Markešem razmišlja o turizmu v slovenskem okolju in ugotavlja, da je imperativ nenehne rasti v nasprotju z zavzemanjem za zeleni turizem.

Zakaj ne smemo molčati?

Saša Vidmajer se v kolumni sprašuje, zakaj Nemčija ob izraelskem genocidu v Gazi molči in skupaj z ZDA ostaja glavna zaveznica Izraela.

V Portretu tedna je osvetljen psihološki profil predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja. Boštjan Videmšek pa se je pogovarjal s Saliho Osmanović, pričevalko o bosanskem genocidu. »Sem glas Srebrenice, zato ne smem molčati,« pove Saliha Osmanović.

Mahmud Muna, knjigarnar iz Jeruzalema, v pogovoru z Aljažem Vrabcem pove, da Izrael ne preganja zgolj palestinskega ljudstva, temveč tudi palestinske knjige.

Slovenski bralci priporočajo ...

Irena Štaudohar je anketirala strastne bralce in jih izprašala o knjigah, ki jih velja prebrati v poletnih mesecih.

Izvršna direktorica mednarodnega Pena Romana Cacchioli je v pogovoru z Nino Gostiša naštela tiste dele planeta, kjer je najtežje biti pisatelj: Kitajska s Hongkongom, Mjanmar, Afganistan, Belorusija, Ukrajina, Ruska federacija, Palestina, Sirija, Turčija, Zahodni Balkan, Sudan, Eritreja in Etiopija, Uganda, Senegal in Mali, Nikaragva, Honduras, Mehika, Argentina …

Édouard Louis, rock zvezda francoske literarne scene, je v pogovoru z Vesno Milek povedal: »Če pripadaš privilegiranim slojem, politike ne čutiš na svojem telesu.«

Slovenski vizualni učinki za oskarja

Simona Bandur se je pogovarjala z Jernejem Barbičem, slovenskim znanstvenikom in profesorjem, ki se ukvarja tudi z vizualnimi učinki. Njegova ekipa je dobila oskarja za znanstvene in tehnične dosežke na področju filma.

Anja Intihar pa se je o odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča, da na zvezni ravni razveljavijo skoraj petdeset let uzakonjeno pravico do splava, pogovarjala z ameriško profesorico mednarodnih študij Sabine Lang.

Viki Grošelj je petdeset let po vzponu na himalajski Makalu s tovariši, ki so bili del odprave leta 1975, obiskal vznožje prvega osemtisočaka, na katerem je stala slovenska noga.

Tomaž Pangeršič pa predstavlja fotoreportažo iz Maroka in razmišlja o pravicah in odgovornosti, povezanih z vodo.

Sabina Vrečko in Jure Kosec sta z norveškega otočja Svalbard, ki je zadnja postojanka pred severnim tečajem, prinesla fotoreportažo o krajih, v katerih sonce med aprilom in avgustom ne zaide.

Poletna dvojna številka Sobotne priloge se konča z esejem Zorane Baković o redu in kaosu.