Ljubljana – Predlog interventnega zakona skriva tudi spremembo novele zakona o visokem šolstvu, s katero bi pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda preverjali šele pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije. Rektorska konferenca je opozorila, da to ne sodi v interventno zakonodajo, Sviz in Levica zahtevata umik predlaganega člena. Bil naj bi namreč izrazito v prid Novi univerzi, katere solastnik je Peter Jambrek. Ta se je 27. oktobra z rektorjem Matejem Avbljem sestal z ministrico za izobraževanje Simono Kustec.

Težava, na katero je naletela Nova univerza, je novembra leta 2016 spremenjeni 14. člen zakona o visokem šolstvu, ki je zaostril pogoje za ustanovitev univerze, zakon pa je določil, da je treba izpolnjevanje novih pogojev preveriti pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Rektor Matej Avbelj trdi, da so ob oddaji vloge za podaljšanje akreditacije 30. septembra lani izpolnjevali vsa zahtevana merila in zaostrene pogoje, ter dodaja: »Po nekaterih neformalnih mnenjih ministrstva za izobraževanje in Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) naj Nova univerza ne bi izpolnjevala pogoja štirih področij študijskih programov na prvi ravni klasifikacije Frascati. Ta mnenja niso bila samo nomotehnično nepravilna, ampak tudi logično absurdna.«



Avbelj je ta teden zapisal, da je Nova univerza od ustanovitve leta 2008 »deležna sistemskega protipravnega ravnanja slovenskih oblasti, konkretno ministrstva za izobraževanje, ki ga je praviloma vodila stranka SD, in ki je zoper Novo univerzo zakrivilo več nezakonitih ravnanj«. Dodal je, da je prav zato ministrstvo decembra leta 2016 »uspelo uzakoniti določilo, na podlagi katerega naj bi se z zaostritvijo akreditacijskih pogojev dosegla ex lege ukinitev Nove univerze«. Na seji odbora DZ za izobraževanje je 13. oktobra 2016, kot izhaja iz javno dostopnega magnetograma, sodeloval tudi Peter Jambrek, ki je dejal, da bi rad »izrazil v celoti podporo tej noveli, čim prej jo uveljavite in čim prej začnite delati na sistemskem zakonu«. Kot so zdaj odgovorili z Nove univerze, se »prof. Jambrek ne spominja udeležbe na omenjenem odboru«. Zaradi omenjenega in še vrste drugih členov so pozneje vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona, postopek še ni končan.

Štiri leta časa

Novelo zakona so začeli pripravljati že v času ministra Jerneja Pikala, sprejet pa je bil v času ministrice Maje Makovec Brenčič (zdaj Zalaznik; SMC). Pikalo pravi, da je bil namen sprememb predvsem izboljšati kakovost delovanja visokošolskih zavodov in raven financiranja: »Da bi bila kakovost na visoki ravni, zavod potrebuje lastne zaposlene, prostore, knjižnice, laboratorije … kar pred tem zakonom ni bila povsod norma.« Tako Pikalo kot nekdanji državni sekretar Jernej Štromajer opozarjata, da je trditev, da je bilo nekaj sprejeto za ex lege ukinitev kogarkoli, žalitev za demokratični proces sprejemanja zakonov in za poslance, ki so pri sprejemanju sodelovali, ter da o pogojih ne odloča ministrstvo, ampak Nakvis. Pikalo je še zatrdil, da se z Novo univerzo kot minister ni ukvarjal.



Ali štiri leta vendarle ni bilo dovolj časa, da bi vsem pogojem zadostili, pa Avbelj odgovarja: »Od januarja 2017 do septembra 2019, ko je morala Nova univerza oddati vlogo za prvo podaljšanje akreditacije, Nakvis najmanj pol leta ni sprejemal vlog, ker je prehajal na nov elektronski način delovanja. Ta čas je bil absolutno prekratek za ustanovitev in akreditacijo novih študijskih programov.«

Zahteva za umik

Ministrstvo za izobraževanje odgovarja, da so člen oblikovali na Nakvis, z njim »se prisluhe tistim visokošolskim zavodom, ki želijo zaradi razmer v času covida-19 uveljavljati podaljšanje izpolnjevanja akreditacijskih pogojev«. V postopku akreditacije sta tudi univerzi v Ljubljani in na Primorskem, univerzi v Novi Gorici in v Mariboru sta vlogi vložili letos. Rektorska konferenca RS je zapisala, »da predlagane novosti niso usmerjene v doseganje višje kakovosti visokošolskega izobraževanja«.



Umik člena zahtevata Levica in Sviz, kjer so zapisali, da sedanja oblast »neizprosno izkorišča epidemijo za uveljavljanje partikularnih ciljev«. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva prejela okoli dva milijona evrov.