Prirojena radovednost, naučena potrpežljivost

Petra Slavinec je mlada raziskovalka na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Vrstični elektronski mikroskop (SEM). To je mikroskop, ki za opazovanje vzorcev namesto svetlobe uporablja žarek elektronov, kar omogoča izjemno visoko ločljivost in povečavo. Z njim lahko vidimo drobne podrobnosti površin – opazujemo lahko vse od mikroskopskih organizmov do nanostruktur materialov. Osnovni princip je precej enostaven: tako imenovana elektronska puška usmeri ozek žarek elektronov na površino vzorca, elektroni ob stiku z vzorcem sprožijo različne odzive, ki jih detektorji zajamejo, in računalnik iz njih zgradi zelo podrobno podobo površine vzorca – mikroskop pravzaprav poskenira površino.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Sama sem šele na začetku raziskovalne poti, v sklopu svojega doktorata pa raziskujem kokolitoforide. To so enocelične morske alge, ki sodijo med fitoplankton – drobni organizmi, ki lebdijo v vodi in so temelj morskih prehranjevalnih verig. Za kokolitoforide je značilno, da so prekriti z drobnimi apnenčastimi ploščicami, imenovanimi kokoliti, in so zelo pomembni za kroženje ogljika, saj ob odmrtju s seboj na morsko dno odnašajo presežek ogljikovega dioksida iz ozračja. Njihove apnenčaste ploščice potonejo v globine oceana, kjer ogljik ostane ujet v sedimentih. Ta proces je del tako imenovane biološke črpalke.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je že sama po sebi zanimiva in dinamična – vsak odgovor odpre novo vprašanje. Potem so tukaj še izjemni ljudje, ki jih srečaš na poti: znanstveniki, ki s svojimi razmišljanji, idejami in izkušnjami naredijo vse skupaj še toliko bolj navdihujoče.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Kar delam, je bazična znanost, zato težko govorim o nekem neposrednem aplikativnem vidiku svojega dela, vendar srčno upam, da bo vsaj malo pripomoglo k razumevanju večjih procesov in morskih ekosistemov na splošno. Moje delo je samo majhen del zelo kompleksne zgodbe.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

V resnici zelo zgodaj. Že kot punčka sem rada rekla, da bom, ko bom velika, frizerka ali znanstvenica. Izkazalo se je, da za frizerstvo nimam prav nobenega talenta.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg znanosti se navdušujem nad dvigovanjem uteži, prav tako pa rada berem in preživljam čas s svojimi bližnjimi. Tudi dobrega koncerta se nisem nikoli branila, v zadnjem času pa za dodatno razgibanost mojega vsakdana skrbi kuža Gimli.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Sama bi rekla, da je ena najbolj ključnih lastnosti dobrega znanstvenika potrpežljivost. Izhajam iz osebne izkušnje – radovednosti, zagnanosti in čiste zaljubljenosti v raziskovanje mi ni nikoli manjkalo, potrpežljivosti pa sem se morala priučiti, saj brez nje ni šlo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Morda sem nekoliko pristranska, a verjamem – in upam – da bomo v času mojega življenja priča prelomnim odkritjem na področju onkologije in degenerativnih bolezni. Menim tudi, da bomo še naprej spremljali izjemne dogodke na področjih energetike, umetne inteligence in robotike, ki bodo nedvomno vplivali na razvoj družbe in spreminjali naš vsakdan.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Absolutno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Za prihodnost bi stavila na fuzijo, ki obeta trajnosten in učinkovit vir energije. Do trenutka, ko bo njena uporaba zares dostopna, pa se mi zdi najbolj smiselna kombinacija jedrske fisije in energije iz obnovljivih virov.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Predvsem z Marie Curie, če bi se nama lahko pridružil še Stephen Hawking, pa toliko bolje.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Vsekakor Hawkingovo Kratko zgodovino časa. Od filmov nagrajen dokumentarec My octopus teacher (Moja učiteljica hobotnica), od spletnih strani pa Alternator.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda bi vas presenetilo, da se nekatere vrste kokolitoforidov lahko tako množično razmnožijo, da so njihova cvetenja včasih vidna celo iz vesolja.