Bolezen je lažje obvladljiva kot covid-19
V Sloveniji so potrdili prvi primer okužbe z opičjimi kozami. Stanje osebe je dobro, njeno zdravje je stabilno, je na današnji novinarski konferenci povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel.
Gre za uvožen primer. Oseba je moškega spola, pripotovala je s Kanarskih otokov. Simptome bolezni je razvila po vrnitvi v Slovenijo. Oseba ni hospitalizirana, je pa v izolaciji. Zdaj iščejo in obveščajo tesne stike.
Fafangel pričakuje, da bodo v Evropi z dobrim obveščanjem prebivalstva hitro ustavili širjenje virusa. Osebe, ki bodo obveščene o tesnem stiku, naj pazijo na pojav simptomov. Priporočljivo je merjenje temperature dvakrat na dan. Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko, je še povedal. »Bolezen je lažje obvladljiva kot covid; nima latentnega obdobja, kužen si, ko imaš simptome.«
Vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Tatjana Avšič-Županc je povedala, da so včeraj popoldne dobili klic zdravnika iz ambulante, da ima osebo, ki bi lahko glede na klinične znake in kožne spremembe imela opičje koze. Oseba je imela povečane bezgavke, slabše počutje in ni imela vročine. V ambulanti so se pri laboratoriju dodatno pozanimali, kako dobro in pravilno vzeti vzorec. »Za mikrobiološko preiskavo je namreč pomembno pravilno vzeti vzorec, na pravem mestu in ob pravem času,« je pojasnila Avšič-Župančeva. Takoj so izvedli diagnostiko s tremi PCR-testi in potrdili diagnozo. Vzorec je zdaj tudi v sekvenciranju in bo kmalu znano nukleotidno zaporedje. Obstajata dve različici tega virusa: ena je zahodnoafriška, ki ima klinično blažji potek in manjšo smrtnost, druga je centralnoafriška iz kongovskega bazena in ima težji potek pa tudi smrtnost je višja.
Pri tej osebi so dokazali, kar so dokazali vsi drugi pri vseh evropskih primerih: zahodnoafriško genetsko različico.
Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je povedala, da bolezen ne predstavlja večjega tveganja za zdravje. Je pa res, da lahko kožne spremembe puščajo grde brazgotine. »Pomembno je, da se okužene osebe izogibajo tesnih stikov z drugimi.«
Virus opičjih koz spada v rod ortopoksvirusov v družino poksvirusov in je podoben virusu črnih koz. Najbolj značilen znak bolezni je akutni izpuščaj, ki spominja na izpuščaj ob noricah. Najprej se vidijo madeži, potem se razvijejo mehurčki. Ko počijo, se lahko naredijo ranice in kasneje kraste, je pojasnila Lejko Zupančeva. Že pred nastankom izpuščaja ali ob njegovem pojavu je lahko prisoten en bolezenski znak ali več njih: slabo počutje, glavobol, temperatura nad 38,5 stopinje Celzija, otekle bezgavke, bolečine v mišicah in telesu, bolečine v hrbtu, šibkost. Simptomi trajajo od dveh do štirih tednov in izzvenijo sami od sebe. »Terapija ni potrebna, razen če bi se razvile katere pridružene bolezni. Dokler kraste ne odpadejo, je oseba lahko kužna, zato naj bo doma in se izogiba stikov z drugimi, sploh zdravstveno bolj občutljivimi. Izogibajo naj se tudi stikov s hišnimi ljubljenčki. Sploh glodavci se lahko okužijo in bi lahko predstavljali rezervoar za nadaljnje širjenje virusa,« je dejala Zupančeva. Če ima oseba respiratorne znake, so kužni tudi izločki iz dihal in v tem primeru je možen prenos tudi s kapljicami. Tisti, ki so bili v tesnih stikih z okuženimi, naj 21 dni po zadnji izpostavljenosti skrbno spremljajo razvoj simptomov.
»Zdravstvene delavce je treba zaščititi z ustrezno varovalno opremo, a ni potrebna taka, kot je bila v primeru covida. Striktna uporaba maske FFP3 ni potrebna, zadostuje FFP2 z varovalom za oči in zaščitno obleko. To doma ni potrebno. Okužena oseba pa naj, če gre v javnost, uporablja zaščitno masko,« je povedala Lejko Zupančeva.
Obstajata dve cepivi: cepivo proti črnim kozam, ki delno ščiti tudi proti opičjim kozam, drugo cepivo pa je registrirano za preprečevanje opičjih in črnih koz in bi bilo z njim smiselno cepiti najbolj izpostavljene zdravstvene delavce (npr. zaposlene v laboratoriju). Širša uporaba tega cepiva ni smiselna. Cepivo, ki sicer nudi 85-odstotno zaščito, je težko dostopno in so zdaj vloženi maksimalni napori v njegovo dobavo. Za zdravljenje je registrirano eno cepivo, tecovirimat, ki pa ta hip v Evropi ni na voljo, je pa v rezervi še eno protivirusno zdravilo – cidofovir.
Nedorečen zakon
Posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje opičjih koz, ki bi jih bile dolžne izvajati odgovorne osebe, ni. V Zakonu o nalezljivih boleznih, ki te ukrepe določa, opičjih koz ni, kot tudi ni bilo covida. V zvezi s covidom je zato vlada septembra 2020 sprejela poseben sklep, zdaj se pričakuje, da bo isto ravnala tudi za primer opičjih koz, sicer bodo imeli epidemiologi precej težav pri obvladovanju širjenja virusa.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je včeraj priporočil, da se države EU/EGP osredotočijo na hitro prepoznavanje, upravljanje, sledenje stikom in poročanje o novih primerih opičjih koz. A pri nas žal določeni ukrepi za obvladovanje te bolezni še niso možni, saj v zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB), zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi med naštetimi boleznimi, ni opičjih koz. Je pa navedeno, da »če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih bolezni (torej takih, ki jih ni na seznamu v zakonu, op. p.), ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi, določeni s tem zakonom. O odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.«
V praksi se tako lahko zgodi, da se svojci okuženega pri iskanju stikov morda še lahko obravnavajo, ne pa tudi skupina, s katero je okuženi potoval.
Isti zaplet se je pojavil pri covidu, zato je vlada 13. marca 2020 sprejela poseben sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji covida-19.
V sklepu je bilo navedeno, da se pri epidemiji covida-19 uporabijo ukrepi, ki jih zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) določa za kugo ali virusno hemoragično mrzlico po povzročiteljih iz prve skupine nalezljivih bolezni iz 1. člena pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17).
Zdaj bo torej podoben sklep treba sprejeti tudi za opičje koze. Mojca Gobec, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje, je povedala, da so že dobili predlog, da se bolezen opičjih koz uvrsti na seznam nalezljivih bolezni v zakonu o nalezljivih boleznih. »Strokovne službe so v zvezi s tem že pripravile gradivo in pričakujejo, da bo sprejet sklep vlade, ki bo omogočil nadaljnje spremljanje bolezni, sporočanje in komunikacijo z vsemi mednarodnimi organizacijami, da bi čim prej zaustavili prenose v splošni javnosti.«
Fafangel je povedal, da je iskanje stikov drugačno, kot je bilo pri covidu, saj opičje koze niso karantenska bolezen. »Iskanje stikov poteka med okuženo osebo, lečečim zdravnikom in epidemiološko službo. V iskanju stika se lahko zgodi, da bo oseba, ki je imela tesne stike z drugo osebo, le to obvestila sama in nam ne bo povedala o stiku, kar je sprejemljivo. Ali pa bo obvestila epidemiološko službo in bo ta pomagala pri iskanju stikov. Iz obvladovanja karantenske bolezni, kot je covid, moramo epidemiološko zdaj pristopiti k obvladovanju bolezni, ki se širi s tesnimi stiki: stik z dotiki – spolnimi odnosi (ne gre za spolno prenosljivo bolezen!), okuženimi predmeti (posteljnino). Zato je ta bolezen lažje obvladljiva; prenašaš jo, ko si kužen,« je pojasnil Fafangel. V prihodnjih dneh še pričakujejo uvoze bolezni, upajo pa, da bodo verige prenosa čim krajše. Želel bi si, da ne bi bilo nobenega sekundarnega prenosa v Sloveniji.
»Če je bolezen karantenska, pomeni, da mora oseba v karanteno, torej v času potencialne inkubacije ne sme imeti stikov. Glede opičjih koz pa je določena oseba le seznanjena, da je bila v visoko tveganem stiku. Obveščena je, na kaj mora paziti, a njeno gibanje ni omejeno,« je razlike pojasnil prvi epidemiolog.
