V Novi Gorici in Solkanu koncertna večera Aleksandra Gadžijeva

Klavirski virtuoz in glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica bo v poklon domačemu prostoru na dveh koncertih prepletel znameniti Trg Evrope in Svetogorsko baziliko. Pridružili se mu bodo številni glasbeni kolegi, na programu pa bo od Mozarta in Puccinija do Alda Kumarja.

Slovensko-italijanski pianist Aleksander Gadžijev, ki je leta 2023 za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih prejel nagrado Prešernovega sklada, sodi v vrh ne le slovenske, temveč tudi svetovne klasične glasbe. Kot so zapisali v Grammophone Magazine, »njegovi improvizacijski instinkti in izjemne analitične sposobnosti oživijo vse, česar se dotakne«, upravni odbor Prešernovega sklada pa je ob podelitvi zapisal, da umetniška moč Aleksandra Gadžijeva ni samo v njegovi izpiljeni klavirski tehniki, temveč tudi »v izjemni interpretaciji, ki je njemu lastna, originalna ter seže v srce poslušalcem klasičnih koncertov«.

Virtuoz je z orkestrom prvič igral pri devetih letih (poučeval ga je oče, saj sta oba starša učitelja klavirja in glasbenika), pri desetih je imel prvi samostojni koncert, danes pa nastopa na odrih najprestižnejših koncertnih dvoran po svetu; med njimi so dvorane v Angliji, Avstraliji, na Poljskem, Japonskem, v Združenih državah Amerike, Italiji, Franciji, Turčiji in Španiji.

Ob tem kot solist sodeluje s številnimi orkestri, kot so Koncertni orkester BBC, Filharmonični orkester Georgeja Enescuja iz Bukarešte, Orkester Teatro della Fenice, Simfonični orkester SWR Stuttgart, Orkester Konzerthaus iz Berlina, Filharmonični orkester iz Nagoje, Simfonični orkester iz Kjota in Praški simfonični orkester. Pri tem ni zanemarljivo, da Gadžijev govori pet jezikov: slovensko, italijansko, angleško, nemško in rusko.

William­ ­Kentridge: Atelje kot prostor razdiranja gotovosti

Od baroka do improvizacij

Prvi izmed koncertnih večerov se bo v okviru GO! 2025 odvil že danes – na prenovljenem Trgu Evrope bo z naslovom Točka srečanja zazvenel preplet komorne in simfonične glasbe. Prvi del z intimnejšim sporedom komornih del, med katera se umeščajo Klavirski kvartet št. 1 v g-molu Johannesa Brahmsa, Romunski ljudski plesi Béle Bartóka ter Uvertura na hebrejske teme Sergeja Prokofjeva, bo Aleksander Gadžijev izvedel ob boku kolegov virtuozov, kot so Giuseppe Mengoli (dirigent), Silvia Spessot (sopran), Mon-Pue Lee (violončelo) in Andraž Golob (klarinet).

Pridružili se mu bodo tudi Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus ter Kulturno društvo Goriški komorni zbor, vrhunec večera bo izvedba Beethovnove Koralne fantazije, veličastnega dela za klavir, vokalne soliste, zbor in orkester, ki ga po besedah organizatorjev »navdihuje besedilo o univerzalni povezanosti vseh umetnosti, v povzdignjeni glasbeni drži njenega vokalnega deleža pa odzvanja skladateljeva Oda radosti«.

Drugi koncertni večer, poimenovan Klavirske ikone v Svetogorski baziliki, bo v Baziliki Svetogorske Matere Božje v Solkanu v nedeljo ponudil dela baroka, romantike in improvizacije. V okviru intimnega recitala bo Gadžijev izvedel dela Chopina (od preludijev in nokturna do mazurk in poloneze), Schumanna in Rahmaninova.

Kot je dodal upravni odbor Prešernovega sklada, se prav pri Chopinu najizraziteje pokaže »lirična poezija« Gadžijeva, »vodenje Chopinovih melodičnih linij pa je pri Gadžijevu naravni del njegovega iskanja zvoka. Izvedbe teh del […] so vrhunski umetniški dosežek v svetovnem smislu. Tako je naša kultura z Gadžijevom posegla na vse najpomembnejše odre svetovnih glasbenih prestolnic.«