Poziv Sloveniji, da podpiše izjavo o ukrepih proti možganski kapi

Leta 2017 je v EU doživelo možgansko kap 1.120.000 ljudi, 460.000 jih je za posledicami kapi umrlo, skoraj deset milijonov pa jih živi s hudimi posledicami.
Fotografija: Možganska kap pogosto doleti delovno populacijo. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Možganska kap pogosto doleti delovno populacijo. FOTO: Shutterstock

11. maja, na evropski dan ozaveščanja o možganski kapi, se je začela uveljavljati Deklaracija o ukrepih proti možganski kapi (SAP-E), da bi vplivali na enega glavnih vzrokov smrti in invalidnosti v Evropi.
 
Evropska organizacija za možgansko kap (ESO) in Zveza za možgansko kap za Evropo (SAFE) sta pozvali ministrstva za zdravje po vsej Evropi, naj podpišejo izjavo v zvezi z akcijskim načrtom za ukrepanje ob možganski kapi za Evropo.

V posvetovanju s 70 strokovnjaki, ki so pregledali dokaze o najboljših kliničnih praksah in trenutno stanje oskrbe možganske kapi v Evropi, pričujoči načrt določa cilje in priporočila za celotno pot oskrbe možganske kapi, ki jih države in zdravstveni sistemi v Evropi lahko izvajajo do leta 2030.
 
SAP-E se osredotoča na sedem področij: primarna preventiva, organizacija oskrbe oseb z možgansko kapjo, oskrba akutne kapi, sekundarna preventiva, rehabilitacija, vrednotenje izidov in življenje po možganski kapi. Spodbuja zdravstvene politike v obravnavo, usmerjeno pacientom z možgansko kapjo, in v prednosti raziskovalnega dela ter vključuje štiri cilje, ki naj bi jih dosegli do leta 2030:
  • zmanjšati število možganskih kapi za deset odstotkov,
  • zdraviti 90 odstotkov ali več vseh bolnikov z možgansko kapjo v Evropi v specializirani enoti za možgansko kap kot prva stopnja oskrbe,
  • oblikovati nacionalne plane za obravnavo možganske kapi, ki vključujejo celotno verigo oskrbe od primarne preventive do življenja po možganski kapi,
  • v celoti izvajati nacionalne strategije večpodročne dejavnosti javnega zdravja, ki promovirajo in spodbujajo zdrav življenjski slog ter zmanjšujejo okoljske, socialno-ekonomske in izobraževalne dejavnike, ki povečujejo tveganje za možgansko kap.
Nevrologinja Bojana Žvan, nacionalna predstavnica akcijskega plana proti možganski kapi za Evropo (SAP-E), prosi ministra Janeza Poklukarja, naj podpre opisano pobudo in skupaj z drugimi evropskimi državami pokaže svojo zavezanost k izboljšanju preprečevanja in zdravljenja možganske kapi ter oskrbe in podpore po možganski kapi vsem državljanom Slovenije: »Želimo si, da podpiše deklaracijo evropskega akcijskega načrta proti možganski kapi in doda svoj glas v boju proti možganski kapi v Evropi.«
 

Zastrašujoče številke


Možganska kap ima velik vpliv na zdravje in kakovost življenja za veliko število slovenskih državljanov in državljanov vseh evropskih držav. Ocenjujejo, da je samo leta 2017 v Evropski uniji doživelo možgansko kap kar 1.120.000 ljudi, 460.000 jih je za posledicami možganske kapi umrlo in skoraj deset milijonov ljudi živi s hudimi posledicami možganske kapi, kot sta invalidnost in demenca. Ocenjeno je, da se bo v naslednji generaciji število ljudi, ki bodo živeli s posledicami možganske kapi, povečalo za 26 odstotkov. Možganska kap predstavlja velike stroške za zdravstveno blagajno in družbo. Pred kratkim so bili stroški, povezani z možgansko kapjo, v EU ocenjeni na 60 milijard evrov. Predvidevamo, da bodo do leta 2040 še narasli na 86 milijard evrov, kar predstavlja 44-odstotno rast.            
 
Arlene Wilkie, generalna direktorica organizacije Stroke Alliance for Europe (SAFE), pravi: »Možganska kap je največji vzrok za invalidnost odraslih v Evropi in vpliva na vse vidike življenja – ekonomske, socialne, zdravstvene in telesne, kot tudi na duševno zdravje. Nemudoma je treba zagotoviti, da pandemija covida-19 ne bo prispevala h krizi zdravstvenih storitev pri oskrbi oseb z možgansko kapjo.«
 
Vpliv možganske kapi lahko zmanjšamo z ustreznimi naložbami v organizacijo služb za preprečevanje, zdravljenje, podporo in oskrbo te bolezni. Za usklajevanje prizadevanj za zmanjšanje bremena možganske kapi v Evropi je bil izdelan akcijski načrt za možgansko kap za Evropo.
 
Profesor Martin Dichgans, predsednik Evropske organizacije za možgansko kap (ESO), dodaja: »Potrebujemo enoten pristop k zdravljenju in obvladovanju možganske kapi za odpravo neenakosti v oskrbi možganske kapi v evropskih državah, ki jih je pandemija koronavirusa poslabšala. Pri doseganju tega nam bo pomagal akcijski načrt za ukrepanje ob možganski kapi za Evropo.«
 
Cilj načrta je izboljšati celotno pot oskrbe z možgansko kapjo, od preprečevanja in zgodnjega zdravljenja do podpore in oskrbe po njej. Izvajanje evropskega akcijskega plana za možgansko kap bo izboljšalo izide bolezni za bolnike in njihove skrbnike, poleg tega bo za vse evropske države tudi stroškovno učinkovito.
 
V Sloveniji bo izvajanje akcijskega načrta za možgansko kap pripomoglo tudi k zmanjšanju bremena drugih nenalezljivih bolezni. Izvajanje ustreznih preventivnih strategij za možgansko kap bo na primer zmanjšalo tudi pojavnost demence, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti, kar bo pomembno vplivalo na dobro počutje, pričakovano življenjsko dobo in stroške zdravstvenega varstva.
 
ESO in SAFE sta pred kratkim uvedli izvajanje načrta za SAP-E s povabilom k sodelovanju 53 evropskih držav. Izvedbeni načrt bo prilagojen vsaki državi posebej, s čimer bodo zagotovili njegovo učinkovitost, pomagal bo vzpostaviti nacionalne načrte za možgansko kap ter bo zagotovil orodja za izboljšanje preprečevanja možganske kapi, njenega zdravljenja, podpore in oskrbe, vključno s spletnim učnim centrom za možgansko kap ter z navedbo osnovnih elementov oskrbe, ki temeljijo na dokazih.
 
Poleg tega oblikujejo platformo za zbiranje povzetkov letnih podatkov glede 12 ključnih indikatorjev uspešnosti, ki so opredeljeni v izjavi, kar bo omogočalo primerjalne analize z vidika časa in držav. To bo vsaki državi zagotovilo znanje in podatke, ki jih potrebuje za nadaljevanje izboljševanja izvajanje svojega nacionalnega načrta.
 

Preberite še:

Komentarji: