Po Evropi novi rekordni porasti okužb

V članku povzemamo relevantne podatke o obvladovanju bolezni covid-19.
Fotografija: Več evropskih držav beleži rekordno število novih okužb. FOTO: Geoffroy Van Der Hasselt/AFP
Odpri galerijo
Več evropskih držav beleži rekordno število novih okužb. FOTO: Geoffroy Van Der Hasselt/AFP

18.30 Po Evropi novi rekordni porasti okužb

Z Danske, Islandije in Grčije danes poročajo o rekordnih dnevnih porastih novih okužb z novim koronavirusom. Tako na Danskem kot na Islandiji so pred prihodom različice omikron beležili ene najnižjih incidenc v Evropi, zdaj pa so se razmere povsem spremenile. Po statistiki francoske tiskovne agencije AFP je Evropa v minulem tednu dni zabeležila največ novih okužb in tudi največ smrti zaradi covida-19 doslej. Evropa je tako z omikronom znova postala epicenter pandemije.

Na Danskem s 5,8 milijona prebivalcev imajo trenutno najvišjo sedemdnevno incidenco na svetu, ki znaša 1612 na 100.000 prebivalcev. V minulih 24 urah so v državi potrdili 16.164 novih okužb z novim koronavirusom, kar je največ doslej, saj pred tem še nikoli niso presegli številke 15.000. Na Islandiji, kjer do sredine decembra niso potrdili niti več kot 200 okužb dnevno, so jih v minulem dnevu potrdili 672.

V Grčiji je medtem število na novo potrjenih okužb v 24 urah z nedelje na danes naraslo na 9284, kar je za to državo rekord, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Oblasti so zato že napovedale zaostritev nekaterih zajezitvenih ukrepov, a šele s 3. januarjem.

O rekordnih dnevnih porastih okužb sicer te dni poročajo iz vrste držav, med drugim iz Francije in Italije, pa tudi iz Norveške, kjer je omikron ponekod že prevladujoča različica.

Covid oddelek na UKC Ljubljana. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Covid oddelek na UKC Ljubljana. FOTO: Voranc Vogel/Delo

18.00 Nekatere bolnišnice napovedujejo ponovno izvajanje prekinjenih programov

Število hospitaliziranih na covidnih oddelkih slovenskih bolnišnic že nekaj časa upada. Ob tem so iz nekaterih bolnišnic za STA sporočili, da načrtujejo ponoven začetek izvajanja programov, ki so jih zaradi premeščanja kadra na covidne oddelke začasno ukinili. Bolnišnice se ob tem pripravljajo na porast hospitaliziranih zaradi različice omikron.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana oskrbo potrebuje 206 covidnih bolnikov, od tega 83 intenzivno zdravljenje. S sistemom telemedicine pa spremljajo še 29 pacientov. Povprečna starost bolnikov na navadnih covidnih oddelkih znaša 70 let, na intenzivnih pa 58 let. Na navadnih oddelkih je od 123 bolnikov polno cepljenih 34 oziroma 27,6 odstotka bolnikov. Na intenzivnih oddelkih pa je od 83 bolnikov polno cepljenih pet bolnikov oziroma šest odstotkov.

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice (SB) dr. Franca Derganca Nova Gorica Dunja Savnik Winkler je za STA sporočila, da v bolnišnici trenutno zdravijo 30 covidnih bolnikov, od tega pet v intenzivni enoti. Za potrebe zdravljenja covidnih bolnikov tedensko usklajujejo potrebno število zdravnikov in medicinskih sester.

V SB Novo mesto so pojasnili, da bolniško zdravljenje nudijo 51 covidnim bolnikom, od tega jih 15 potrebuje intenzivno nego. Zunanjo pomoč na covidnem oddelku trenutno predstavljajo štiri medicinske sestre iz zdravstvenih domov. Kot so pojasnili, število covidnih bolnikov za zdaj ne omogoča izvajanje rednih programov v večjem obsegu. Elektivni nenujni programi tako še vedno ostajajo zaprti.

Covid oddelek na UKC Ljubljana. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Covid oddelek na UKC Ljubljana. FOTO: Voranc Vogel/Delo

15.50 Zaostreni ukrepi v Avstriji prekrižali načrte turistom

Zaradi novih protikoronskih pravil, ki jih je Avstrija uvedla za vstop v državo, je v nedeljo brez pričakovanih smučarskih počitnic na avstrijskem Tirolskem ostalo okoli sto Britancev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je danes pojasnila policija v tirolskem Innsbrucku, britanski turisti ob prihodu na tamkajšnje letališče niso predložili negativnih izvidov veljavnih testov PCR niti potrdil o cepljenju s poživitvenimi odmerki. Večina jih je zato nemudoma poletela nazaj v domovino.

13.00 V Italiji bodo poživitveni odmerek dajali že po štirih mesecih

V Italiji bodo od 10. januarja razmik med drugim in poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19 zmanjšali iz šestih na štiri mesece, je danes sporočil državni komisar za izredne razmere v povezavi s covidom-19 Francesco Paolo Figliuolo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

To bo dalo nadaljnji zagon cepilni kampanji. Tekmujemo, da bi zajezili širjenje različice omikron, je dejal Figliuolo v cepilnem centru v Cuneu. Še vedno je zaskrbljen zaradi nekaj milijonov neodločenih ljudi, ki bi lahko pomagali pri zajezitvi širjenja virusa in zlasti te različice, je dodal.

»Omikron je veliko bolj nalezljiv od delte, nekateri pravijo tudi do petkrat. Na srečo za zdaj ni kliničnih dokazov o resnosti, vendar je jasno, da so tisti, ki so se polno cepili, in še posebej tisti, ki prejeli poživitveni odmerek, zelo zaščiteni pred omikronom. Pri osebah, ki so prejele poživitveni odmerek, doslej nismo zabeležili hospitalizacij ali neželenih učinkov,« je še povedal Figliuolo.

Po besedah zdravstvenega ministra Roberta Speranze so Italijani od 27. decembra lani, ko se je v Italiji začela kampanja cepljenja, prejeli več kot 108 milijonov odmerkov. »Kot pričajo podatki naših znanstvenikov, so cepiva rešila življenja na tisoče ljudi in omogočila ponovne zagon naši državi. Po tej poti moramo nadaljevati,« je na Facebooku sporočil Speranza.

V Italiji v zadnjih dneh beležijo nove rekorde okužb z novim koronavirusom. Po podatkih zdravstvenega ministrstva so v petek in soboto potrdili skoraj čez 50.000 novih okužb dnevno, v nedeljo pa slabih 25.000. Na oddelkih intenzivne nege v Italiji se zdravi skoraj 1100 pacientov s covidom-19.

Zaradi hitrega naraščanja števila okuženih je italijanska vlada v četrtek sprejela dodatne ukrepe, med drugim bodo s 1. februarjem omejili veljavnost potrdila o cepljenju na šest mesecev. Obvezna je tudi uporaba mask na prostem.

9.45 Včeraj pri nas potrdili 698 novih okužb

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so včeraj ob 1864 PCR-testih potrdili 698 novih okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih izvidov je bil 37,8-odstoten, kar je 6,9 odstotne točke več kot dan prej. Po ocenah NIJZ je v Sloveniji 16.094 aktivnih primerov okužb oz. 22 več kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1075, kar je 15 več kot dan prej, 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev pa znaša 762, kar je ena več kot dan prej.

V nedeljo so opravili tudi 39.898 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate še preverjajo s PCR-testi.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.247.940 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.186.536 ljudi.

V bolnišnicah zdravijo 592 covidnih bolnikov, 201 na intenzivni negi; umrlo je devet covidnih bolnikov.

9.40 V izraelski študiji sodeluje 150 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v bolnišnici

V bolnišnici v bližini izraelskega Tel Aviva so danes začeli preučevati učinkovitost četrtega odmerka cepiva proti covidu-19. V študiji sodeluje okoli 150 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v bolnišnici. Po navedbah bolnišnice gre za prvo tovrstno študijo na svetu.

»V tej študiji bomo preverili, kakšen je vpliv četrtega cepljenja na število protiteles in na preprečevanje bolezni. Preverili bomo tudi varnost,« je povedala direktorica oddelka bolnišnice za infekcijske bolezni Gili Regev-Johai.

V študiji sodeluje 150 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v bolnišnici, ki so tretji odmerek cepiva proti covidu prejeli do 20. avgusta. Glede na serološke teste imajo vsi nizko raven protiteles proti novemu koronavirusu v krvi, in sicer pod 700. Zdaj jih bodo cepili s četrtim odmerkom.

Izraelske oblasti so sicer spričo širjenja nove koronavirusne različice omikron že pretekli teden priporočile cepljenje s četrtim odmerkom za starejše od 60 let, zdravstveno osebje in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. V Izraelu se je četrti val pandemije covida-19 že končal, a se število novih okužb v zadnjem času znova povečuje. V državi je polno cepljenih okoli 60 odstotkov od 9,4 milijona prebivalcev.

V Izraelu je polno cepljenih okoli 60 odstotkov od 9,4 milijona prebivalcev. FOTO: Jack Guez/AFP
V Izraelu je polno cepljenih okoli 60 odstotkov od 9,4 milijona prebivalcev. FOTO: Jack Guez/AFP

8.15 Odpovedi letalskih poletov zaradi pandemije se nadaljujejo

Iz različnih razlogov, večinoma pa zaradi omikrona, je bilo danes po svetu odpovedanih že okoli 1680 letov, od petka pa več kot 10.000, kažejo podatki spletne strani Flightaware. Največ poletov so morale danes odpovedati kitajske letalske družbe, pri čemer prednjači China Eastern s 380 odpovedmi, na drugem mestu pa je Air China s 162 odpovedanimi poleti. Najbolj prizadeto je pekinško letališče, kjer so odpovedali 135 poletov. Na tretjem mestu po številu odpovedanih poletov je indonezijska družba Lion Air z nekaj manj kot 100 odpovedmi. Od letališč pa je na drugem mestu letališče v indonezijski prestolnici Džakarta, kjer so danes odpovedali skoraj 100 poletov. Najbolj prizadeta ameriška letalska družba pa je United, ki je morala danes odpovedati 84 poletov.

Poleg omikrona v ZDA dodatne težave letalskim družbam povzroča tudi vreme. FOTO: Jeenah Moon/Reuters
Poleg omikrona v ZDA dodatne težave letalskim družbam povzroča tudi vreme. FOTO: Jeenah Moon/Reuters

7.15 Na Češkem zaostrili pravila za vstop v državo

Državljani članic EU, tudi cepljeni in prebolevniki, za vstop potrebujejo test PCR. Tega ne potrebujejo le tisti, ki so že prejeli poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19, ter osebe, mlajše od 12 let. Za osebe, mlajše od 18 let, pa zadostujeta dva odmerka cepiva. Testirati se ni treba tudi češkim državljanom oziroma tistim z začasnim bivališčem na Češkem. Na Češkem so sicer v noči s sobote na nedeljo ukinili izredne razmere zaradi koronavirusa, češki predsednik Miloš Zeman pa se je v novoletnem nagovoru zavzel za to, da bi bilo cepljenje proti covidu-19 v državi obvezno.

6.55 PKP 10 prinaša za najmanj 180 milijonov evrov dodatnih ukrepov

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval predlog desetega protikoronskega zakona (PKP10), ki prinaša za najmanj 180 milijonov evrov dodatnih ukrepov in je že močno razdelil poslance. Na dnevnem redu plenarne seje so tudi predlog novele zakona o DDV, predlog zakona o debirokratizaciji ter imenovanje članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija.

Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 med drugim predvideva enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 714 evrov, kmete brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalide in vojne veterane, pa tudi mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah. Podaljšuje tudi lanske turistične bone, in sicer do konca junija 2022.

Poleg tega v dopolnjeni obliki, ki jo je minuli teden potrdil odbor za finance, prinaša začasno zvišanje najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred. Prav obravnava dopolnil, ki niso bila skladna s poslovnikom DZ, je na odboru pripeljala do obstrukcije dela opozicije.

Predlog novele zakona o DDV je medtem vlada pripravila, potem ko je njenemu prejšnjemu predlogu julija v DZ zmanjkal le glas podpore. Med drugim v nacionalno zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, uvaja pa tudi nekatere spremembe pri obdavčitvi kmetov, pri nakupu električnih vozil v podjetjih in pri izročanju računov.

O predlogu zakona o debirokratizaciji, ki naj bi olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena, so poslanci razpravljali že na redni seji sredi tega meseca, a niso opravili tretjega branja, ki jih tako čaka danes.

Prav tako je z zadnje redne seje na danes prestavljeno odločanje o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta

Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 med drugim predvideva enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 714 evrov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 med drugim predvideva enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 714 evrov. FOTO: Jure Eržen/Delo

6.40 Za prvi odmerek se je doslej odločilo 59 odstotkov prebivalcev

Pred točno enim letom se je v Sloveniji začelo prostovoljno cepljenje proti covidu-19. Cepiva, ki so bila sprva namenjena najbolj ogroženim skupinam, so danes dostopna vsakomur, za prvi odmerek pa se je doslej odločilo 59 odstotkov prebivalcev. Polno cepljenih je 56 odstotkov prebivalcev Slovenije, kažejo podatki NIJZ.

V Sloveniji so trenutno na voljo štiri različna cepiva proti covidu-19, in sicer mRNK cepivi Pfizerja in Moderne ter na željo posameznika tudi vektorski cepivi AstraZeneca in Janssen. Slovenija je v sklopu skupnega evropskega tudi že naročila Novavaxovo cepivo, za katerega je Evropska agencija za zdravila nedavno priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za uporabo.

Ob omejenih količinah so bili sprva do njega upravičeni le stanovalci domov za starejše in najbolj izpostavljeni zdravstveni delavci. Ko so precepili večino stanovalcev domov za starejše, je število obolelih in umrlih s covidom-19 tam izrazito upadlo.

Od nedavnega se lahko cepijo tudi otroci, starejši od pet let. Za starostno skupino od pet do 11 let se je na cepljenje treba naročiti, saj je zanje namenjeno posebej dozirano Pfizerjevo cepivo v manjši koncentraciji, ostali pa se na mestih cepljenja lahko oglasijo tudi nenaročeni.

V zdravniških vrstah je ob tem zaradi hitrega širjenja bolj nalezljive nove različice omikron slišati vse glasnejše pozive k cepljenju s poživitvenim odmerkom, ki še poveča zaščito pred težjim potekom bolezni in hospitalizacijo.

Napovedi vladnih predstavnikov, da bi do poletja dosegli 70-odstotno precepljenost, so se uresničevale počasneje, kot bi si želeli, želene 70-odstotne precepljenosti po enem letu še nismo dosegli. Po podatkih vlade je danes polno cepljenih 66 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije in 77 odstotkov starejših od 50 let.

Preberite še:

Komentarji: