Pred tretjim valom trepetajo oskrbovanci in vodilni

Stroka svari, da v domovih starejših še vedno nismo določili zunanjih enot in seznamov oseb, ki bodo, če bo treba, priskočile na pomoč osebju.
Fotografija: Covid je pri nas prebolelo devet tisoč oskrbovancev domov, prek dva tisoč jih je bitko z njim izgubilo. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Covid je pri nas prebolelo devet tisoč oskrbovancev domov, prek dva tisoč jih je bitko z njim izgubilo. FOTO: Shutterstock

Prvi in zlasti drugi val epidemije koronavirusa sta bila porazna za naše domove oskrbovancev. Od slabih 20.000 se jih je okužilo prek 12.000, vsak deseti ali 2060 jih je umrlo. Od 7. do 18. tega meseca so v domovih potrdili še 24 primerov okužb - samo v četrtek devet, umrli so še štirje oskrbovanci, devet tisoč jih je covid prebolelo. Ali so domovi v primeru, da se začnejo razmere spet slabšati, dovolj dobro pripravljeni na tretji val?

Napak v ravnanju s starostniki je bilo, kot ugotavljamo po enem letu epidemije, precej. Na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve letijo očitki, da ni zagotovilo dovolj zmogljivosti za izolacijo starostnikov zunaj domov starejših, da se je testiranje zaposlenih v domovih začelo prepozno, to je poltretji mesec po tem, ko je k rednemu testiranju pozvala strokovna skupina. Posledice: skoraj 60 odstotkov tistih, ki so boj s covidom izgubili, je bilo oskrbovancev domov za starejše. Tudi prva smrtna žrtev v državi marca lani je bil starostnik iz enega od domov.

Covid-19 v domovih za starejše. FOTO: Zx Igd
Covid-19 v domovih za starejše. FOTO: Zx Igd


Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov, v zvezi s tretjim valom opozarja, da še vedno nismo vzpostavili vnaprej pripravljenih seznamov zaposlenih, ki bi v primeru izpada kadra zaradi okužb domovom začasno priskočili na pomoč. Sicer pa meni, da v primeru tretjega vala epidemije okuženih stanovalcev ne smemo več zadrževati v domovih, ki za to nimajo vseh potrebnih prostorskih, kadrovskih in drugih zmožnosti: »Potrebujemo vnaprej znane ustrezne zunanje enote, da domovom ne bo treba iskati ad hoc rešitev za zunanjo namestitev okuženih stanovalcev, ko same zmogljivosti v domu ne bodo več zadoščale.«



Cepljenje proti covid-19 se je v Sloveniji steklo konec decembra lani in prva pošiljka cepiva Pfizer-BioNTech je bila na voljo prav oskrbovancem in zaposlenim v domovih starejših. Do danes so dvakrat cepili že prek 12.000 od skoraj 20.000 oskrbovancev in dobrih 40 odstotkov zaposlenih.
 

Strah pred novimi sevi


Drago Kopušar, direktor Doma starejših Hrastnik, priznava, da se kljub izkušnjam boji neznanke po imenu novi sev koronavirusa. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Drago Kopušar, direktor Doma starejših Hrastnik, priznava, da se kljub izkušnjam boji neznanke po imenu novi sev koronavirusa. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V hrastniškem domu starejših, ki je bil lani poleti eno od žarišč covida, so s pogojno imunostjo oziroma precepljenostjo po oceni direktorja Draga Kopušarja zadovoljni. Skoraj polovica stanovalcev je bila dvakrat cepljena, prav toliko jih je covid prebolelo, imuni sta tudi dve tretjini od 70 zaposlenih. Čeprav imajo na voljo 132 postelj, v domu trenutno bivajo 103 osebe. V sivi coni imajo enajst postelj, rdeča cona v prostorih delovne terapije k sreči že nekaj časa sameva. Še vedno izvajajo vse predpisane zaščitne ukrepe, zaradi poslabševanja epidemiološke slike v zadnjih dneh pa vztrajajo pri vnaprej dogovorjenih in omejenih obiskih na pol ure tedensko. »Izkušnje imamo, se pa seveda bojimo novih sevov, ki ostajajo neznanka. Strah nas je, da bi se v primeru, da sev vdre v dom, vsa zadeva od lani ponovila nekajkrat intenzivneje,« priznava Kopušar.
 

Priprave na tretji val




Kot je še pred mesecem zagotovil minister za delo Janez Cigler Kralj, se v domovih že pripravljajo na morebitni tretji val okužb s posodobitvijo ukrepov ter z dodatnim usposabljanjem zaposlenih. Teh je v domovih približno polovica manj kot stanovalcev: okrog deset tisoč. Na ministrstvu so tedaj ocenili, da bo po prejemu drugega odmerka skupaj z vsemi, ki so že preboleli covid, zaščitenih približno 70 odstotkov zaposlenih v domovih. Ker je okužba veliko stanovalcem, ki so jo preboleli, pustila posledice, zaradi česar potrebujejo več podpore in višjo oskrbo, pa bo treba za obvladovanje težav v duševnem zdravju starostnikov dodatno zaposliti fizioterapevte, delovne terapevte in kineziologe, da starostnikom pomagajo ohranjati telesne in miselne sposobnosti.

Komentarji: