Pred srečanjem Golob-Plenković: Pesimizem pravnikov glede tožbe hrvaških ribičev

Minevata dve leti, odkar se je več hrvaških ribičev, ki so v Sloveniji izrabili vsa pravna sredstva, zaradi kazni, ki jim jih je izdala slovenska policija za kršitev meje na morju, kot jo je določilo arbitražno sodišče, obrnilo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Sogovorniki iz pravnih vrst ocenjujejo, da je to relativno dolgo obdobje in se čudijo, zakaj sodišče še ni izreklo razsodbe.

Odvetnik Miha Kozinc, ki že dlje časa zastopa hrvaške ribiče v postopkih v Sloveniji, nam je povedal, da se je situacija v zadnjih letih umirila, postopkov proti hrvaškim ribičem pa da je precej manj. Na drugi strani na zunanjem ministrstvu pravijo, da se incidenti na morju dogajajo skoraj na vsakodnevni ravni. Hrvaški ribiči v spremstvu hrvaške policije še naprej prihajajo do sredinske črte Piranskega zaliva, slovenska policija pa še vedno kaznuje hrvaške ribiče.

Znano je, da so se na ESČP zaradi kazni, ki jih je izdala Hrvaška, obrnili slovenski ribiči. ESČP je lani maja razsodilo, da so pritožbe ribičev nedopustne, kar je bil hladen tuš za vlado Roberta Goloba. Slovenija je namreč v tem postopku sodelovala kot intervenient, s čimer je zagotavljala pravno pomoč svojim državljanom.

Po mnenju sodišča bi morali slovenski ribiči morali predvidevati, da bodo na tem morskem območju kaznovani s strani hrvaških organov. Ministrstvo za zunanje zadeve je takrat obžalovalo odločitev sodišča, ki kot mednarodno sodišče za zaščito človekovih pravic ni prepoznalo dejstva, da so slovenski ribiči žrtve dejstva, da Hrvaška ne spoštuje dokončne in veljavne odločitve arbitražnega sodišča, zaradi česar v slovenskem morju ne morejo nemoteno opravljati svoje gospodarske dejavnosti.

Če bi sodniki pritožbam slovenskih ribičev ugodili, bi ESČP legitimiralo arbitražno razsodbo. A to se ni zgodilo. Slovenija je konec leta 2017 uveljavila razsodbo arbitražnega sodišča o poteku morske in kopenske meje med državama, od takrat pa tako hrvaški kot slovenski ribiči prejemajo kazni organov z obeh strani meje zaradi ribolova v Piranskem zalivu. V kabinetu predsednika vlade pravijo, da postopkov pred ESČP ne komentirajo.

Naši sogovorniki iz pravnih vrst, ki ne želijo biti imenovani, niso optimistični glede odločitve v primeru tožbe hrvaških ribičev proti Sloveniji, ki jo v postopku zastopa državno odvetništvo. Slovenija kot tožena stranka je namreč morala odgovoriti na tožbo hrvaških ribičev. Če ESČP ne bo upoštevalo arbitražne razsodbe, kot je ni v primeru razsodbe v primeru slovenskih ribičev, bi sodišče lahko ugotovilo, da so hrvaški ribiči izvajali ribolov v hrvaških teritorialnih vodah. Predpostavka je, da bo ESČP tudi sedaj izdalo enako sodbo, ker nedvomno mejnega vprašanja ne bo reševalo in zato tudi ne dovolilo, da s sodbo karkoli nakazuje glede meje.

V senci nerešenega mejnega vprašanja, se bo v ponedeljek na Gradu Vinica v Črnomlju predsednik vlade Robert Golob sestal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Podpisala bosta sporazum, ki bo »celovito urejal razmerja med pristojnimi organi obeh držav glede upravljanja, vzdrževanja ter morebitne gradnje novih premostitvenih objektov na skupni državni meji,« so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Iz kabineta predsednika vlade pa je mogoče slišati, da bo Golob v ponedeljek Plenkovića pozval k ustanovitvi skupnih organov za demarkacijo kopenske meje.