Predlagane zaostritve pogojev za tujce v Sloveniji
Poslanci bodo o primernosti zakona za nadaljnjo obravnavo glasovali v sredo.
Odpri galerijo
Vlada bo v razmerah, kot smo ji na področju migracij bili priča v letih 2015 in 2016, lahko razglasila kompleksno krizo in začasno suspendirala izvajanje zakona ad personam. FOTO: Jure Eržen/Delo
Državni zbor je danes začel splošno razpravo o predlogu novele zakona o tujcih. Ta v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, a tudi zaostruje pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji in uvaja pojem kompleksne krize, kar je deležno kritik opozicije. Ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci odločili v sredo.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je med novostmi, ki jih predvideva predlog novele, poleg direktive izpostavil tudi vsebinske spremembe na področju tujcev. Ustavno sodišče je oktobra 2019 razveljavilo del spornega 10.b člena zakona o tujcih, ki je onemogočal individualno obravnavo tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer. Ustavni sodniki so tedaj izpostavili, da zgolj dejstvo, da država predaja posameznika drugi državi članici EU, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja.
Po besedah Hojsa zadevo rešujejo z uvajanjem pojma kompleksne krize. Vlada bo v situacijah, kot smo ji na področju migracij bili priča v letih 2015 in 2016, lahko razglasila kompleksno krizo in začasno suspendirala izvajanje zakona ad personam. Hojs meni, da so uspeli pripravili tako rešitev, kot je naložilo ustavno sodišče.
Vlada z novelo uvaja še druge rešitve na področju tujcev. Hojs je navedel vračanje tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito, in podaljšanje roka za združevanje družin na dve leti. Novela uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika za prosilce, in sicer na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na ravni A2 za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let.
S predlogom novele tudi spreminjajo način dokazovanja, da tujec dejansko prejema sredstva, potrebna za preživljanje. To bo po novem preverjala upravna enota preko evidenc finančne uprave. Spreminja se tudi nabor prejemkov, ki se upoštevajo. Tako bo po novem »merodajna zgolj gola plača, ne pa tudi morebitni dodatki«. Pristojnost izvajanja integracijskih ukrepov pa bo novela prenesla na vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, je povzel minister.
Z rešitvami, ki jih je pripravila vlada, v opoziciji niso zadovoljni. Violeta Tomić (Levica) je »izpostavila institut kompleksne krize, ki bi ob njeni razglasitvi s strani vlade omogočil zavračanje beguncev na meji brez možnosti zaprositve za mednarodno zaščito«. Ta je po njenem prepričanju v neskladju z ustavo in odločbo ustavnega sodišča iz leta 2019.
Enako je menil Vojko Starović (SAB). Predlog novele po njegovem prinaša rešitve, ki gredo znova v smeri omejevanja pravice do azila. Tako bi policija v primeru razglasitve kompleksne krize lahko namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito »enostavno zavrgla«.
V Desusu so po besedah Roberta Polnarja prepričani, da je le z jasno zakonodajo in pravili možno onemogočiti serije zlorab, ki se sedaj dogajajo pod pretvezo lažnega študija ali fiktivnega iskanja zaposlitve. Rešitev o razglasitvi kompleksne krize pa po njihovo ni dovolj jasno definirana, saj pušča preširoke možnosti različnih pravnih interpretacij.
Novela zakona o tujcih po mnenju Nika Prebila (LMŠ) »pod krinko implementacije direktive, ki ureja položaj raziskovalcev in študentov, uvaja kar nekaj novosti, ki bodo tujcem otežile položaj, policiji pa olajšale postopke zavračanja tujcev nazaj v države, od koder so prišli«. Prebil meni, da novela uvaja še slabšo rešitev, kot jo je že leta 2019 razveljavilo ustavno sodišče.
Po besedah Bojane Muršič (SD) so nekatere zadeve v samem zakonu sicer sprejemljive, »ampak na drugi strani se pojavljajo tiste, ki suspendirajo človekove pravice in to zame predstavlja veliko težavo«.
V NSi pa so prepričani, da je treba doseči boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Poslanec NSi Blaž Pavlin je kot nesprejemljivo ocenil izkoriščanje mehanizmov socialne države in zdravstva preko fiktivnih prijav prebivališča, zato je treba zaostriti nadzor nad delodajalci, ki zaposlujejo to delovno silo. Nujna bi bila tudi priprava otrok tujcev za vstop v vrtce ali šole, če nimajo potrebnega znanja slovenščine.
Nasprotno pa je Dušan Šiško (SNS) menil, da rešitev upošteva odločbo ustavnega sodišča. V SNS pozdravljajo rešitvi, da se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec izkaže zadostna sredstva za preživljanje in sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja s strani upravnih enot.
Branko Grims (SDS) je izpostavil toleriranje očitnih zlorab, ko prebivalci iz balkanskih držav prihajajo v Slovenijo, čez nekaj let pa odidejo v druge evropske države. Po njegovem prepričanju je »treba postaviti ustrezne varovalke, da se bo nehalo z masovnimi zlorabami pravnega reda v Sloveniji, ki jih potem vsi strahovito drago plačujemo«.
»Dokler ne bo dogovora o migracijskem paktu, imamo kot država suvereno pravico in dolžnost, da sprejmemo ukrepe, ki omogočajo nemoteno delovanje države tudi v primeru nesorazmernega pritiska na azilni sistem,« je menila poslanka SMC Janja Sluga. Po njenih navedbah predlog upošteva pripombe nevladnih organizacij ter predloge pravosodnega ministrstva in poslanske skupine SMC. Poslanka sicer pričakuje, da bo svoje povedala še zakonodajno-pravna služba DZ.
Poslanci bodo o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovali v sredo.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je med novostmi, ki jih predvideva predlog novele, poleg direktive izpostavil tudi vsebinske spremembe na področju tujcev. Ustavno sodišče je oktobra 2019 razveljavilo del spornega 10.b člena zakona o tujcih, ki je onemogočal individualno obravnavo tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer. Ustavni sodniki so tedaj izpostavili, da zgolj dejstvo, da država predaja posameznika drugi državi članici EU, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja.
Z razglasitvijo kompleksne krize mimo sodbe ustavnega sodišča
Po besedah Hojsa zadevo rešujejo z uvajanjem pojma kompleksne krize. Vlada bo v situacijah, kot smo ji na področju migracij bili priča v letih 2015 in 2016, lahko razglasila kompleksno krizo in začasno suspendirala izvajanje zakona ad personam. Hojs meni, da so uspeli pripravili tako rešitev, kot je naložilo ustavno sodišče.
Vlada z novelo uvaja še druge rešitve na področju tujcev. Hojs je navedel vračanje tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito, in podaljšanje roka za združevanje družin na dve leti. Novela uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika za prosilce, in sicer na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na ravni A2 za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let.
S predlogom novele tudi spreminjajo način dokazovanja, da tujec dejansko prejema sredstva, potrebna za preživljanje. To bo po novem preverjala upravna enota preko evidenc finančne uprave. Spreminja se tudi nabor prejemkov, ki se upoštevajo. Tako bo po novem »merodajna zgolj gola plača, ne pa tudi morebitni dodatki«. Pristojnost izvajanja integracijskih ukrepov pa bo novela prenesla na vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, je povzel minister.
Opozicija: še slabša rešitev od razveljavljene
Z rešitvami, ki jih je pripravila vlada, v opoziciji niso zadovoljni. Violeta Tomić (Levica) je »izpostavila institut kompleksne krize, ki bi ob njeni razglasitvi s strani vlade omogočil zavračanje beguncev na meji brez možnosti zaprositve za mednarodno zaščito«. Ta je po njenem prepričanju v neskladju z ustavo in odločbo ustavnega sodišča iz leta 2019.
Enako je menil Vojko Starović (SAB). Predlog novele po njegovem prinaša rešitve, ki gredo znova v smeri omejevanja pravice do azila. Tako bi policija v primeru razglasitve kompleksne krize lahko namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito »enostavno zavrgla«.
V Desusu so po besedah Roberta Polnarja prepričani, da je le z jasno zakonodajo in pravili možno onemogočiti serije zlorab, ki se sedaj dogajajo pod pretvezo lažnega študija ali fiktivnega iskanja zaposlitve. Rešitev o razglasitvi kompleksne krize pa po njihovo ni dovolj jasno definirana, saj pušča preširoke možnosti različnih pravnih interpretacij.
Novela zakona o tujcih po mnenju Nika Prebila (LMŠ) »pod krinko implementacije direktive, ki ureja položaj raziskovalcev in študentov, uvaja kar nekaj novosti, ki bodo tujcem otežile položaj, policiji pa olajšale postopke zavračanja tujcev nazaj v države, od koder so prišli«. Prebil meni, da novela uvaja še slabšo rešitev, kot jo je že leta 2019 razveljavilo ustavno sodišče.
Po besedah Bojane Muršič (SD) so nekatere zadeve v samem zakonu sicer sprejemljive, »ampak na drugi strani se pojavljajo tiste, ki suspendirajo človekove pravice in to zame predstavlja veliko težavo«.
Grims: potrebujemo varovalke pred zlorabami
V NSi pa so prepričani, da je treba doseči boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Poslanec NSi Blaž Pavlin je kot nesprejemljivo ocenil izkoriščanje mehanizmov socialne države in zdravstva preko fiktivnih prijav prebivališča, zato je treba zaostriti nadzor nad delodajalci, ki zaposlujejo to delovno silo. Nujna bi bila tudi priprava otrok tujcev za vstop v vrtce ali šole, če nimajo potrebnega znanja slovenščine.
Nasprotno pa je Dušan Šiško (SNS) menil, da rešitev upošteva odločbo ustavnega sodišča. V SNS pozdravljajo rešitvi, da se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec izkaže zadostna sredstva za preživljanje in sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja s strani upravnih enot.
Branko Grims (SDS) je izpostavil toleriranje očitnih zlorab, ko prebivalci iz balkanskih držav prihajajo v Slovenijo, čez nekaj let pa odidejo v druge evropske države. Po njegovem prepričanju je »treba postaviti ustrezne varovalke, da se bo nehalo z masovnimi zlorabami pravnega reda v Sloveniji, ki jih potem vsi strahovito drago plačujemo«.
»Dokler ne bo dogovora o migracijskem paktu, imamo kot država suvereno pravico in dolžnost, da sprejmemo ukrepe, ki omogočajo nemoteno delovanje države tudi v primeru nesorazmernega pritiska na azilni sistem,« je menila poslanka SMC Janja Sluga. Po njenih navedbah predlog upošteva pripombe nevladnih organizacij ter predloge pravosodnega ministrstva in poslanske skupine SMC. Poslanka sicer pričakuje, da bo svoje povedala še zakonodajno-pravna služba DZ.
Poslanci bodo o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovali v sredo.
