Preiskovalna komisija: ena, dve ali nobena?

Koalicija in opozicija razklani, kdo oziroma ali sploh kdo naj ugotavlja politično odgovornost.
Fotografija: S koncem epidemije zavod za blagovne rezerve ni več pristojen za centralno nabavo zaščitne opreme, ki je zaradi domnevnih političnih vmešavanj in drugih nepravilnosti tudi pod drobnogledom kriminalistov. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
S koncem epidemije zavod za blagovne rezerve ni več pristojen za centralno nabavo zaščitne opreme, ki je zaradi domnevnih političnih vmešavanj in drugih nepravilnosti tudi pod drobnogledom kriminalistov. FOTO: Blaž Samec

Ljubljana – Vprašanje politične odgovornosti za zaplete in domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, ki se po koncu epidemije znova nabavlja decentralizirano in ne več prek zavoda za blagovne rezerve, se zdi še daleč od končnega odgovora. Ker več preiskovalnih komisij na isto temo ne more delovati, sta se koalicija in opozicija – vsaka s svojo zahtevo – zapletli v poslovniško-politične boje, ali je to dopustno ali ne, ali naj se obe preiskavi združita in, ne nazadnje, kdo naj preiskavo vodi.

Prednost pri ustanovitvi ima tista zahteva za ustanovitev parlamentarne komisije, ki je bila vložena prva. In ker so se v SDS in NSi tega zavedali iz dozdajšnje parlamentarne prakse, je Janez Janša zlahka matiral opozicijo, ki želi preiskovati le ravnanje v času njegovega vladanja.

Ker pa je koalicija v svoji zahtevi navedla, da bi poleg aktualne vlade rada preiskovala predvsem ravnanje vlade Marjana Šarca, je imela tudi parlamentarna zakonodajna služba težavo pri odgovoru, ali se zahtevi vsebinsko prekrivata. Tako predlagajo predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču možnost razširitve parlamentarne preiskave. Če pa se v SDS, SMC, NSi in Desusu s tem ne bi strinjali, bi moral državni zbor po njihovem tolmačenju odrediti tudi parlamentarno preiskavo na podlagi zahteve opozicije, a le glede tistega dela zahteve, ki se vsebinsko ne prekriva s predmetom iz prve zahteve za parlamentarno preiskavo.

»Ker so med zahtevama za odreditev preiskave bistvene razlike in ker koalicijski predlagatelji niso želeli zajeti tudi naše vsebine preiskave, menimo, da je treba dosledno upoštevati ustavno pravico poslanske manjšine do preiskave in odrediti parlamentarno preiskavo tudi na podlagi naše zahteve,« zdaj napovedujejo v LMŠ in ob tem izpostavljajo, da koalicija ni dopolnila svoje zahteve, prav tako pa niso bili naklonjeni temu, da bi umaknili podpise pod obema zahtevama in vložili skupno zahtevo, ki bi jo vodil nekdo, ki ni bil ne v eni ne v drugi vladi. Šlo naj bi za Levico, ki je sicer sodelovala kot zunajkoalicijska partnerica s prejšnjo vlado, a nato od tega odstopila še pred začetkom epidemije.

Četudi je koalicija poudarjala, da ima vsaka parlamentarna skupina po enega predstavnika in zato ni pomembno, kdo zahteva ustanovitev preiskovalne komisije, je to ključno prav pri izvolitvi predsednika. Ta se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave, in poleg tempa dela narekuje tudi, v katero smer in kako bo preiskovalna komisija delala.

Opozicija je sicer za nadzor doslej uporabila tudi druga sredstva, ki jih ima na voljo.

Jutri bo na pobudo opozicijskih LMŠ, SD in Levice komisija za nadzor javnih financ obravnavala še postopke nabave zaščitnih mask podjetja Acron. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se bo predvidoma prihodnji četrtek moral zagovarjati tudi na interpelaciji. V svojem odgovoru pa je opoziciji – tudi zavedajoč se, da ga bo koalicija ubranila – že odpisal, da se ta bere kot srednješolski referat.

Nabave so sicer tudi pod drobnogledom računskega sodišča in kriminalistov, ki so po naših informacijah že začeli pregledovati dokumente in opravljati pogovore z vpletenimi posamezniki.

Preberite še:

Komentarji: