Premier Golob bo sklical mini vrh koalicije

Objavili bodo tudi gradivo vlade z izhodišči za vrh Nata v Haagu.

Galerija

»Danes enostavno še ne morejo imeti vseh informacij, zato razumem njihovo skrb,« je glede seznanjenosti koalicijskih partneric dejal premier Robert Golob. FOTO: Peter Žerjavič

Peter Žerjavič

26. 6. 2025 | 11:26

26. 6. 2025 | 12:23

2:45

A+A-

Predsednik vlade Robert Golob je pred začetkom vrha EU v Bruslju napovedal, da bo sklical »mini vrh« koalicije, na katerem bo partnerici (SD in Levico) seznanil s podrobnostmi postopka pogajanj glede obrambnih izdatkov in z naslednjimi koraki.

Pripravili bodo akcijski načrt, ki bo opredelil, kam bodo šle naložbe v prihodnjih petih letih in kako bodo izpolnili oba cilja: dva odstotka BDP za obrambo letos in trije odstotki do leta 2030.

Trump je veliki zmagovalec vrha v Haagu

»Moja odgovornost je, da pojasnim, kaj smo dosegli v pogajanjih,« je dejal. Prepričan je, da bodo koalicijski partnerji zadovoljni. »Danes enostavno še ne morejo imeti vseh informacij, zato razumem njihovo skrb,« je ocenil.

Obračunavanje v koaliciji

Predlagal je tudi, da se z vladnega gradiva z izhodišči za vrh v Haagu umakne oznaka »interno«. »Pogajanja so končana, vrh je za nami. Vsakdo naj si ustvari mnenje, kaj piše v gradivu in kaj ne,« je dejal.

Ponovil je, da je edina zaveza do zdaj zapisana v resoluciji: dva odstotka letos in zvišanje na tri odstotke BDP v petih letih.

V prihodnjih tednih namerava podrobno pojasniti, kaj konkretno je Slovenija dosegla v pogajanjih in kakšne so zaveze. Ponovil je, da je edina zaveza do zdaj zapisana v resoluciji: dva odstotka letos in zvišanje na tri odstotke BDP v petih letih.

Golob za ukrepe proti Izraelu

Glede izraelskega kršenja človekovih pravic je Golob napovedal, da bo Slovenija z istomislečimi državami ukrepala na lastno pest, če ne bo odziva EU kot celote. Da utegnejo obstajati znamenja kršitve človekovih pravic, ki so temelj pridružitvenega sporazuma, je ugotovila analiza, narejena po naročilu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas.

»Pri ukrepanju moramo biti hitri in odločni. Najmanj, kar pričakujemo, je zamrznitev trgovinskega dela sporazuma,« je dejal Golob. Po njegovem mnenju bi ukrepali, če ne bi bilo ustreznega odziva evropske komisije do sredine julija. V tej skupini bi bili lahko še Irska in Španija. Opozoril pa je, da je ukrep lahko veliko močnejši, če bi bili ukrepi sprejeti na ravni EU.