Golob poziva k podpisu peticije za suspediranje trgovinskega sporazuma EU–Izrael

Predsednik vlade Robert Golob je na svojem instagram računu sledilce pozval k podpisu peticije, ki vrh Evropske unije zaradi genocida v Gazi poziva k suspenzu trgovinskega sporazuma med EU in Izraelom. »Podpišite peticijo. Jaz sem jo že,« poziva in pojasnjuje, da  peticija poudarja, da se že več kot leto in pol odvija vojaški konflikt, ki povzroča ogromno človeško in humanitarno trpljenje. »Vsak podpis pomeni, da smo za mir.«

S tem se je pridružil skoraj 170.000 podpisnikom, kar je lepa gesta, pa vendar ima predsednik vlade kot predstavnik izvršilne oblasti možnost po politični poti izražati stališča in vplivati na mednarodno politiko in morebitne ukrepe proti izraelski vladi. Zakaj torej tak poziv in ali morda katere druge politične, diplomatske ukrepe in gospodarske ukrepe, smo preverili v kabinetu predsednika vlade.

»Civilna družba lahko s svojimi akcijami vpliva na javno mnenje in njena dejanja so za vlado predsednika dr. Roberta Goloba dragocen in dobrodošel prispevek v njenih deliberacijah in zunanjepolitičnih odločitvah,« so pojasnili in poudarili, da je Golobova politika že sicer »izrazito proaktivna v smeri obsodbe izraelske politike do Palestine.«

»Peticija civilne družbe je,« so dodali, »dobrodošla in predstavlja dodaten opomin na grozovito situacijo tako v Gazi kot na Zahodnem bregu in nečloveško ravnanje izraelske vlade ter dodaten poziv, da voditelji držav članic in evropskih institucij zaradi prej omenjenega končno reagirajo s konkretnimi ukrepi.«

Izrael krši sporazum z EU

Kot so pojasnili, je pridružitveni sporazum EU–Izrael krovni sporazum odnosov EU z Izraelom in pokriva vsa področja sodelovanja. »Predsednik vlade se je večkrat jasno opredelil, da je, predvsem zaradi jasnega nespoštovanja 2. člena pridružitvenega sporazuma, ki se nanaša na spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih svoboščin, nujna revizija sporazuma.« 

Pripovedi iz Gaze: Genocid poganjata izraelska okupacija in mednarodni molk

Spomnili so, da je Golob ob obletnici priznanja Palestine »v posebni izjavi članice EU pozval, da naj na vrhu unije konec meseca razpravljajo o zamrznitvi pridružitvenega sporazuma EU–Izrael, saj je skrajni čas, da pristojne institucije pripravijo mnenje in nadaljnje ukrepe glede očitne izraelske kršitve določil Pridružitvenega sporazuma EU–Izrael, predvsem njegovega 2. člena, ki se nanaša na spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih vrednot. V tej luči morajo članice EU pretehtati svoja stališča do dejanj izraelske vlade«. Že pred tem se je premier pogovarjal tudi s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo in ga vnovič pozval k razpravi o zamrznitvi sporazuma na vrhu EU, ki bo konec meseca.

To, da je globalna pozornost obrnjena na konflikt med Izraelom in Iranom, »izraelski vladi daje še bolj proste roke za nadaljevanje sramotne politike v nasprotju z vsemi vrednotami moderne mednarodne skupnosti,« so še zapisali v kabinetu predsednika vlade. Zato menijo, da bi »reviziji pridružitvenega sporazuma morali slediti konkretni ukrepi, kot je suspenz delovanja sporazuma ali delni suspenzi sporazuma,« so sporočili. 

Ministrstvo: Ne prelagamo odgovornosti

Ali ob peticiji vendarle načrtuje katere druge politične, diplomatske ukrepe in gospodarske ukrepe? Za odgovor so nas napotili na ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so poudarili, da Slovenija v razpravah znotraj Sveta EU vseskozi podpira predlog za razširitev sankcijskega režima EU: »za predstavnike Hamasa in njegove podpornike, za nasilne naseljence na Zahodnem Bregu, za politike, uradnike in člane izraelske vlade, ki aktivno podpirajo nezakonito naseljevanje in so odgovorni za ali spodbujajo kršitve mednarodnega prava in embargo na uvoz izdelkov z nezakonito okupiranih ozemelj, saj naselbine spodkopavajo mednarodno pravo in zavirajo možnost rešitve dveh držav,« so zapisali.

Slovenija je po oktobru 2023 sprejela odločitev, da ne odobri nobenega izvoza orožja ali vojaške opreme v Izrael, so še navedli, in Slovenija je bila med prvimi, ki je v EU sprožila razpravo o prepovedi uvoza proizvodov iz nezakonitih naselbin. »S tem nismo 'prelagali' odgovornosti, ampak aktivno vodili iniciativo znotraj skupnosti držav. V povezavi s svetovalnim mnenjem se na ravni EU zavzemamo za sprejem konkretnih ukrepov, tudi morebitno prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih naselbin.«

Kot so še zapisali, je Slovenija že februarja 2024 zahtevala, naj Evropska komisija pregleda spoštovanje 2. člena pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, istega leta je predsednik vlade tudi javno podprl nujno revizijo sporazuma. » Slovenija 2. člen preferencialno trgovino pogojuje s spoštovanjem človekovih pravic,« so poudarili, tudi v izjavi EU je Slovenija ponovila poziv Izraelu, naj zagotovi trajno in neovirano razdeljevanje humanitarne pomoči na celotnem območju Gaze.

Podobno bo na prihodnjem Svetu EU za zunanje zadeve 23. junija ministrica Tanja Fajon ob poročilu visoke predstavnice EU Maje Kallas o pregledu skladnosti Izraela s pridružitvenim sporazumom poudarila, da mora tovrstni pregled predvideti konkretne posledice. »Slovenija bo tudi pozvala, da naj EU nemudoma sprejme sankcije proti nasilnim naseljencem in ministrom, ki jih spodbujajo,« so še zagotovili na ministrstvu.