Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Golob: Edina zaveza Slovenije je zvišanje izdatkov na tri odstotke BDP do 2030

Voditelji držav, članic Nata, so v Haagu potrdili dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
Donald Trump, Mark Rutte in Dick Schoof na vrhu Nata. FOTO: Ludovic Marin/Reuters
Donald Trump, Mark Rutte in Dick Schoof na vrhu Nata. FOTO: Ludovic Marin/Reuters
P. Ž., STA
25. 6. 2025 | 11:09
25. 6. 2025 | 17:40
6:29

Voditelji članic zveze Nato so danes na vrhu zavezništva v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, so sporočili z Nata. Obenem so voditelji potrdili zavezanost kolektivni obrambi, ki jo predvideva 5. člen severnoatlantske pogodbe.

image_alt
Nato postaja bolj evropski

Slovenski premier Robert Golob je po vrhu zatrdil, da bo Slovenija do leta 2030 obrambne izdatke, skladno z Natovo definicijo, zvišala na tri odstotke BDP. K temu bodo dodali še širše projekte.

»Mi smo s tem zadovoljni, zato deklaraciji Nata ne bomo nasprotovali,« je Robert Golob zatrdil že pred vrhom Nata v Haagu. FOTO: Peter Žerjavič
»Mi smo s tem zadovoljni, zato deklaraciji Nata ne bomo nasprotovali,« je Robert Golob zatrdil že pred vrhom Nata v Haagu. FOTO: Peter Žerjavič

V izjavi Nata piše, da so se voditelji zavezali, da bodo njihove države do leta 2035 v osnovne obrambne potrebe in izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, letno vlagale pet odstotkov BDP in tako zagotovile izpolnjevanje »individualnih in kolektivnih obveznosti v skladu s 3. členom washingtonske pogodbe«.

Od dogovorjenih petih odstotkov BDP bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev Nata glede zmogljivosti namenile 3,5 odstotka letno, za kar bodo morale tudi predložiti letne načrte. Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.

Voditelji menijo, da so te naložbe potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami. Pri tem so izpostavili »dolgoročno grožnjo, ki jo za evroatlantsko varnost predstavlja Rusija, in vztrajno grožnjo terorizma«. Napredek pri doseganju novega cilja bodo pregledali leta 2029.

Obenem so voditelji ponovili svojo zavezanost kolektivni obrambi. »Ponovno potrjujemo svojo trdno zavezanost kolektivni obrambi, kot je zapisano v 5. členu washingtonske pogodbe – da je napad na enega napad na vse,« piše v dokumentu. Ta zajema tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, rekoč da njena varnost prispeva k varnosti celotnega bloka, ne vsebuje pa omembe morebitnega prihodnjega ukrajinskega članstva v zavezništvu.

Golob: Edina zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do 2030

Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob. Voditelji članic Nata so se sicer v izjavi zavezali k zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035.

»Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene,« je po vrhu povedal Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.

Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.

Ena od varovalk sprejete zjave je vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030-35. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal Golob. Če bodo v okviru pregleda potrdili, da cilj za osnovne obrambne potrebe in cilje zmogljivosti ostaja pri 3,5 odstotka BDP, bo morala Slovenija po premierovih besedah temu namenjene proračunske izdatke do leta 2035 zvišati samo še za 0,5 odstotka.

»Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato,« je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. FOTO: Nicolas Tucat/AFP
»Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato,« je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Rutte: Pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da so zaveznice sprejele pomembne zaveze v odziv na pomembne grožnje. »Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato,« je dejal.

»To pomeni, da ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, bodisi z Rusijo ali terorizmom, kibernetskimi napadi, sabotažami ali strateškim tekmovanjem, ta zveza je in bo ostala pripravljena, voljna in sposobna braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja,« je poudaril.

Ob tem je ponovil, da so ZDA zavezane Natu in kolektivni obrambi, kar da je danes tudi jasno povedal predsednik Donald Trump. Ponovil je tudi, da je pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna.

»Mi smo s tem zadovoljni, zato deklaraciji Nata ne bomo nasprotovali«

Golob je sicer kljub pozivom koalicijskih strank SD in Levica že pred vrhom Nata napovedal, da ne bo nasprotoval skupni izjavi. Kot je povedal ob prihodu na vrh Haagu, namreč izjava obravnava širšo varnost.

Deklaracija Nata je v celoti usklajena z našimi cilji, je povedal ob prihodu na vrh v Haagu: »Uspelo nam je razširiti definicijo, da varnost ni samo orožje,« je poudaril. Prepričan je, da definicija izdatkov znotraj zavezništva pokriva tudi priprave na podnebno in prehransko krizo.

»Mi smo s tem zadovoljni, zato deklaraciji Nata ne bomo nasprotovali,« je zatrdil. Glede očitkov Levice in SD, da sta bili izigrani, je povedal, »da je bilo v zadnjih tednih ogromno 'piar iger', nastopov za javnost«.

»Resolucija, ki smo jo pred nekaj tedni sprejeli v državnem zboru, izpolnjuje vsa pričakovanja zavezništva,« je dejal Golob. Kot je dejal, je bil uspeh v pripravah na vrh, da »smo uspeli koncept širše varnosti vnesti tudi v haaško deklaracijo«. »Mi ne nastopamo, imamo odgovornost do državljanov in to je edino, kar šteje,« je še ocenil.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine