Prepoved krvodajalstva za istospolno usmerjene moške je diskriminatorna
V Sloveniji moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), ne smejo darovati krvi. Med državami Evropske unije imajo takšno ureditev le še Hrvaška, Grčija in Litva. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je pred dnevi odločil, da je trajna prepoved diskriminatorna. Možnost okužbe z virusom hiv in drugimi virusi, ki se prenašajo s krvjo, je namreč odvisna predvsem od spolnega vedenja, ki pa s spolom in spolno usmerjenostjo ni nujno povezano. Zdaj se obeta ublažitev restrikcije.
Slovenija je podpisnica resolucije ministrskega komiteja Sveta Evrope o odgovornosti krvodajalcev in omejitvah za dajanje krvi in njenih komponent. Pravice prejemnikov krvi glede zaščite njihovega zdravja in obveznosti transfuzijskih ustanov, da minimalizirajo tveganje za prenos infekcijskih bolezni s transfuzijami, imajo v vseh pogledih prednost pred željo posameznikov po darovanju. V resoluciji pa niso nikjer specifično omenjeni moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, prav tako niso problematizirani visoko rizični spolni odnosi drugih krvodajalcev.
S trajno prepovedjo darovanja krvi za MSM je Zavod za transfuzijsko medicino (ZTM) poskušal zagotoviti, da bi bila darovana kri varna. A razmere in številne obvezne varovalke pri transfuziji so v zadnjih desetletjih močno omejile možnost prenosa okužbe s hiv prek darovane krvi.
Od leta 1985, ko je bilo uvedeno obvezno testiranje krvi na prisotnost hiva, v Sloveniji ni bil zaznan niti en primer prenosa hiva s transfuzijo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo med letoma 2009 in 2018 med na novo odkritimi okuženimi z virusom hiv 30 odstotkov takih, ki niso spadali v kategorijo MSM, a zanje ne velja avtomatska in trajna prepoved darovanja.
Iz trajne v začasno odklonitev
V zadnjih desetih letih so odkrili 15 okužb s hivom med krvodajalci.Varno kri na Zavodu za transfuzijsko medicino zagotavljajo z izborom krvodajalcev in obveznim testiranjem krvi na označevalce okužb, ki se prenašajo s krvjo – hepatitisom B, C, virusom hiv in sifilisom: »Vendar ima vsak test svoje omejitve. V zgodnjem obdobju bolezni, ki mu pravimo diagnostično okno, s testi še ne zaznamo označevalcev okužb. Zato je pomembno, da ugotovimo, ali pri krvodajalcu obstaja tveganje za okužbo. Le iskren odgovor na vprašanja v medicinskem vprašalniku pred odvzemom krvi je prvi in osnovni pogoj za zagotavljanje varne krvi bolnikom.«
Po vzoru sprememb, ki so jih uvedli v drugih državah, bo zavrnitev krvodajalca zaradi tveganega spolnega vedenja po novem časovno omejena. Delovna skupina za pripravo posodobljenih meril za izbor krvodajalcev je predlog sprememb, med katere sodi tudi sprememba časa trajanja odklona za MSM, že posredovala v odločanje razširjenemu strokovnemu kolegiju (RSK) za infektologijo.
Po prejemu njihovega odgovora bo RSK za transfuzijsko medicino prednostno obravnaval predlagane spremembe, na podlagi katerih bodo spremenili pogoje za darovanje krvi. Po novem bosta v ospredju individualna obravnava in ocena tveganja za prenos bolezni, ki se lahko prenaša s krvjo.
Delovna skupina za pripravo meril za izbor krvodajalcev na ZTM predlaga, da bi kri lahko darovali vzajemno monogamni MSM, če ustrezajo drugim merilom za varno darovanje, kot tudi tisti, ki v zadnjih štirih mesecih niso imeli več kot enega – ali novega oziroma občasnega – spolnega partnerja. Druge se obravnava na podlagi individualne ocene tveganj. Sprememba trajne v začasno odklonitev krvodajalca, kadar gre za tvegano spolno vedenje (to vključuje tudi MSM, ne pa izključno te skupine), naj bi bila uvedena prihodnje leto.
Pojasnilo zagovornika načela enakosti
Trajna odklonitev darovanja krvi moških, ki so imeli spolne odnose z moškimi, temelji na stališču, objavljenem na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino, in ni določena z zakonom. Navedeno je pomembno z vidika odločitve Sodišča Evropske Unije. V zadevi je Sodišče EU presojalo skladnost francoske ureditve trajne prepovedi darovanja krvi s strani moških, ki so imeli spolne odnose z moškimi, s pravom EU.
V sodbi je sodišče med drugim zapisalo, da bi takšna trajna odklonitev lahko pomenila diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti v smislu 21. člena Listine evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Kakršnokoli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, mora biti predpisano z zakonom.
Kako je drugod?
Velika večina držav članic EU ne predvideva odklonitve zgolj iz razloga, ker je oseba moški, ki je imel spolne odnose z moškimi (Bolgarija, Madžarska, Italija, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Španija), ali pa je odklonitev začasna, v primeru tveganega spolnega odnosa v določenem časovnem obdobju (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Malta, Slovaška, Švedska).
Začasno odklonitev določata tudi Norveška in Švica, medtem ko Združeno kraljestvo odklonitve iz tega razloga ne določa.
