Previdne napovedi glede širitve schengna

Slovenija bo jutri na neformalnem srečanju sveta ministrov za notranje zadeve predstavila nekatere prednostne naloge predsedovanja.
Fotografija: Z naše strani ni zadržkov, da bi Hrvaška vstopila v schengensko območje, pravi minister Aleš Hojs. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Z naše strani ni zadržkov, da bi Hrvaška vstopila v schengensko območje, pravi minister Aleš Hojs. FOTO: Matej Družnik/Delo

Širitev schengenskega območja je v interesu Slovenije, a je zaradi strogih meril, predvsem pa, ker je to tudi politično vprašanje, malo verjetno, da bi v času našega predsedovanja svetu EU Hrvaška, Romunija in Bolgarija dobile zeleno luč za vstop vanj.

Krepitev schengenskega območja je sicer ena ključnih prioritet notranjega ministrstva med predsedovanjem, kakor tudi migracijska politika, pri kateri še vedno velja pravilo, da »dokler niso doseženi vsi dogovori, ni doseženo nič«. A to bi, tako pravi notranji minister Aleš Hojs, radi presekali, saj je po njegovem vseeno bolje, da se udejanji vsaj kakšna uredba, ki bi reševala to sicer zelo zapleteno področje.

Že pred predsedovanjem je Hojs zaprosil tuje kolege, naj predložijo stališča svojih držav, ki bi jih veljalo upoštevati pri pripravi novega schengenskega zakonika. Ta naj bi na novo zarisal pravila držav članic. Dejstvo je namreč, da schengenski sistem že več let ne deluje, kakor je bil zastavljen.

Na jutrišnjem neformalnem srečanju notranjih ministrov na Brdu bo beseda tekla tudi o paktu o azilu in migracijah. Minister Hojs pravi, da bi na delovnem kosilu rad slišal predloge tujih ministrov, saj so nekatera odprta vprašanja na mizi že od leta 2016, pa kakšnega vidnega napredka še ni bilo. Odgovornost in solidarnost pri migracijah sta med ključnimi težavami držav članic. Predvsem relokacija migrantov, s katero se naša država ne strinja, in te tematike na srečanju ministrov niti ne bodo odpirali.
 

Uredba o Europolu in umetna inteligenca


»Z naše strani ni zadržka, da bi Hrvaška vstopila v schengensko območje,« je jasen Hojs, saj bi Slovenija s tem lahko samo pridobila. A ker se zahteva popolno soglasje oziroma lahko vsaka država članica schengna poda veto, je po Hojsovem mnenju malo verjetno, da bi si države želele, da se to uvrsti na dnevni red. Predvsem Francija ima v predvolilnem času zadržke glede vstopa Romunije v schengensko območje, prav tako se volitve obetajo v Nemčiji, kar vse vpliva na celotno Evropsko unijo. Odločitev o širitvi je tako v času našega predsedovanja malo verjetna, bodo pa o njej gotovo razpravljali.

Ima pa Slovenija ambiciozne cilje pri uredbi o Europolu. Zametki te segajo v čas predsedovanja Portugalske, želja pa je, da bi jo v pol leta spravili pod streho. Uredba je sicer za državljane EU pomembna, saj kriminal postaja vse kompleksnejši.

In ker si ne želijo, da bi bili kriminalci korak pred policisti, bo na jutrišnjem neformalnem srečanju sveta ministrov za notranje zadeve ena pomembnejših tem tudi boj proti kriminaliteti v digitalni dobi. »Umetna inteligenca pri preiskovanju kaznivih dejanj ima morda nenavaden prizvok, a ljudi je treba razsvetliti, da mora imeti policija ustrezna sodobna orodja za svoje delo,« pojasni Jože Senica, pomočnik generalnega direktorja policije.

Komentarji: