Primerov krvnih bolezni v Sloveniji iz leta v leto več
Čeprav se da iz krvne slike dobiti celostno informacijo, kaj se dogaja v človeku, zdravstveni domovi bolnike k specialistom večkrat napotujejo brez potrebe.
Odpri galerijo
Levkemija ne izbira. FOTO: Facebook
Slovenci čedalje pogosteje zbolevamo za krvnimi boleznimi, to je različnimi vrstami levkemij in limfomov ter slabokrvnostjo. Vsako leto na novo odkrijemo od 16 do 25 bolnikov z levkemijo. A kot ugotavljajo hematologi, simptomom ne posvečamo dovolj pozornosti – najbrž, ker so »zelo običajni«. Dolgotrajna nepojasnjena utrujenost je dovolj velik razlog za obisk zdravnika. Na večino krvnih bolezni namreč lahko opozori že preprosta preiskava za osem evrov.
A čeprav lahko osebni zdravnik iz krvne slike za samo osem evrov dobi celostno informacijo o tem, kaj se dogaja v človeku, zdravstveni domovi bolnike k specialistom še vedno prepogosto napotujejo brez potrebe, pravi prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana: »Zaradi pomanjkanja železa v krvi, denimo, ljudi ne bi bilo treba pošiljati k nam ter podaljševati čakalni dob.« Izobraževanje zdravnikov je po njegovem nujno, da bodo znali pravilno prebrati »hematološki EKG«, ki v našem zdravstvu za »pravim« zaostaja za vsaj desetletje.
Slovensko zdravstvo ima po mnenju hematologov ta hip tri velike težave: primarni nivo, ki ne obvladuje epidemične situacije, beg »podplačanih kadrov« s sekundarnega nivoja in »žalostne zgodbe, ki spominjajo na proticepilstvo«. »Tako se zgodi, da po treh dneh 'proučevanja' googla mladega človeka (obolelega za krvno boleznijo, o. p.) prepričajo, naj se ne gre zdravit. To je agenda, podobna proticepilstvu, s katerim imamo opraviti v epidemiji covida.«
Gorazd Koletnik, zaposlen v državni upravi, je za diagnozo kronične mieloične levkemije izvedel po naključju. Leta 2003 je moral na lažjo operacijo, iz krvne slike pa so izbijali levkociti: bili so desetkrat povečani. Zaradi suma na levkemijo so ga takoj sprejeli na UKC. Bolezen, pripoveduje, je sprejel brez strahu. Sledila so nihanja v počutju in krvni sliki – vse do presaditve kostnega mozga v 2004. »Darovalec z Norveške mi je rešil življenje. Danes v službi delam brez omejitev. Pomembno je ostati pozitiven in zaupati zdravnikom,« svojo izkušnjo opisuje Koletnik.
Na krvno sliko, »kraljico med laboratorijskimi preiskavami, ki veliko pove, je dostopna ter poceni in ki jo lahko naredi vsak osebni zdravnik v zdravstvenem domu«, opozarja tudi prof. dr. Irena Preložnik Zupan, hematologinja UKC, in ljudi poziva, naj zlasti ob »svinčeni utrujenosti brez pravega razloga« zahtevajo krvno preiskavo, saj je zgodnje odkrivanje bolezni še kako pomembno.
Levkemij je namreč več deset vrst, nekatere pozdravijo v 90 odstotkih, veliko obolelih ne potrebuje zdravljenja, pri marsikom pa se bolezen ne konča dobro. Levkemija pri enem ni enaka levkemiji drugega, opozarja dr. Zver. Zlasti pa se krvne bolezni pri odraslih razlikujejo od tistih pri otrocih. »Kar je pri dveh mesecih normalno, je pri 45 letih vražje narobe,« pravi prof. dr. Janez Jazbec, pediatrični hematoonkolog, ki prav tako opozarja na pravilno interpretacijo krvne slike.
Najbolj pogost rak pri otrocih je sicer akutna limfoblastna levkemija, ki jo lahko zdaj trajno pozdravijo v 90 odstotkih, še v 70. letih pa je bila brez izjeme smrtna.
Vse od pojava epidemije covida naši hematologi opažajo, da veliko krvnih bolnikov ostane pred vrati zdravstvenih domov in da mnogi pomoč poiščejo prepozno. »Ker se vročina, ki je eden od znakov, prekriva z vročino pri covidnih bolnikih, se zavleče diagnostika, predvsem pa je glavna težava, da se ljudje raje ognejo vrstam pred ZD,« pravi dr. Jana Pahole, onkologinja z oddelka za zdravljenje limfomov na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Po njenem je »primarni nivo našega zdravstva v tem času nekoliko klecnil, saj k nam prihajajo bolniki v višjih stadijih«. »Davek teh ukrepov bo vplival tudi na register raka in umrljivost se bo povečala.« Izpostavila je primer obolelih za Hodgkinovim sindromom. Običajno je večina teh bolnikov k njim prišla s stadijem dve, lani pa v četrtem stadiju, kar pomeni za 25-odstotno povečanje umrljivosti.
8 €
je strošek za krvno preiskavo v Sloveniji, ki odkrije večino krvnih bolezni
je strošek za krvno preiskavo v Sloveniji, ki odkrije večino krvnih bolezni
A čeprav lahko osebni zdravnik iz krvne slike za samo osem evrov dobi celostno informacijo o tem, kaj se dogaja v človeku, zdravstveni domovi bolnike k specialistom še vedno prepogosto napotujejo brez potrebe, pravi prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana: »Zaradi pomanjkanja železa v krvi, denimo, ljudi ne bi bilo treba pošiljati k nam ter podaljševati čakalni dob.« Izobraževanje zdravnikov je po njegovem nujno, da bodo znali pravilno prebrati »hematološki EKG«, ki v našem zdravstvu za »pravim« zaostaja za vsaj desetletje.
Dr. Samo Zver, hematolog. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Slovensko zdravstvo ima po mnenju hematologov ta hip tri velike težave: primarni nivo, ki ne obvladuje epidemične situacije, beg »podplačanih kadrov« s sekundarnega nivoja in »žalostne zgodbe, ki spominjajo na proticepilstvo«. »Tako se zgodi, da po treh dneh 'proučevanja' googla mladega človeka (obolelega za krvno boleznijo, o. p.) prepričajo, naj se ne gre zdravit. To je agenda, podobna proticepilstvu, s katerim imamo opraviti v epidemiji covida.«
154.000
ljudi je v 2019 v Evropi umrlo za krvnim rakom
ljudi je v 2019 v Evropi umrlo za krvnim rakom
Zgodba s srečnim koncem
Gorazd Koletnik, zaposlen v državni upravi, je za diagnozo kronične mieloične levkemije izvedel po naključju. Leta 2003 je moral na lažjo operacijo, iz krvne slike pa so izbijali levkociti: bili so desetkrat povečani. Zaradi suma na levkemijo so ga takoj sprejeli na UKC. Bolezen, pripoveduje, je sprejel brez strahu. Sledila so nihanja v počutju in krvni sliki – vse do presaditve kostnega mozga v 2004. »Darovalec z Norveške mi je rešil življenje. Danes v službi delam brez omejitev. Pomembno je ostati pozitiven in zaupati zdravnikom,« svojo izkušnjo opisuje Koletnik.
82 %
bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki vplivajo na kakovost življenja
bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki vplivajo na kakovost življenja
»Zahtevajte krvno preiskavo!«
Na krvno sliko, »kraljico med laboratorijskimi preiskavami, ki veliko pove, je dostopna ter poceni in ki jo lahko naredi vsak osebni zdravnik v zdravstvenem domu«, opozarja tudi prof. dr. Irena Preložnik Zupan, hematologinja UKC, in ljudi poziva, naj zlasti ob »svinčeni utrujenosti brez pravega razloga« zahtevajo krvno preiskavo, saj je zgodnje odkrivanje bolezni še kako pomembno.
Dr. Irena Preložnik Zupan, zdravnica na oddelku za hematologijo UKC. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Levkemij je namreč več deset vrst, nekatere pozdravijo v 90 odstotkih, veliko obolelih ne potrebuje zdravljenja, pri marsikom pa se bolezen ne konča dobro. Levkemija pri enem ni enaka levkemiji drugega, opozarja dr. Zver. Zlasti pa se krvne bolezni pri odraslih razlikujejo od tistih pri otrocih. »Kar je pri dveh mesecih normalno, je pri 45 letih vražje narobe,« pravi prof. dr. Janez Jazbec, pediatrični hematoonkolog, ki prav tako opozarja na pravilno interpretacijo krvne slike.
23 milijard €
znašajo evropski gospodarski stroški zaradi vseh bolezni krvi
večino krvnih bolezni
znašajo evropski gospodarski stroški zaradi vseh bolezni krvi
večino krvnih bolezni
Najbolj pogost rak pri otrocih je sicer akutna limfoblastna levkemija, ki jo lahko zdaj trajno pozdravijo v 90 odstotkih, še v 70. letih pa je bila brez izjeme smrtna.
Ko pridejo prepozno
Simptomi krvnih bolezni pri otrocih se razlikujejo od simptomov pri odraslih. Če slednji tožijo o bolečinah v kosteh, utrujenosti, slabem počutju, povišani temperaturi …, se pri otrocih in mladostnikih pojavlja še bledica. Pri limfomih, ki jih je 80 vrst in se lahko pojavijo kjerkoli v telesu, so simptomi lažje prepoznavni, to so po večini povečane bezgavke, povišana telesna temperatura brez znakov okužbe, nenačrtno hujšanje in nočno potenje.
Vse od pojava epidemije covida naši hematologi opažajo, da veliko krvnih bolnikov ostane pred vrati zdravstvenih domov in da mnogi pomoč poiščejo prepozno. »Ker se vročina, ki je eden od znakov, prekriva z vročino pri covidnih bolnikih, se zavleče diagnostika, predvsem pa je glavna težava, da se ljudje raje ognejo vrstam pred ZD,« pravi dr. Jana Pahole, onkologinja z oddelka za zdravljenje limfomov na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
8 %
vseh smrti v Evropi zaradi raka povzročijo maligni krvni raki
vseh smrti v Evropi zaradi raka povzročijo maligni krvni raki
Po njenem je »primarni nivo našega zdravstva v tem času nekoliko klecnil, saj k nam prihajajo bolniki v višjih stadijih«. »Davek teh ukrepov bo vplival tudi na register raka in umrljivost se bo povečala.« Izpostavila je primer obolelih za Hodgkinovim sindromom. Običajno je večina teh bolnikov k njim prišla s stadijem dve, lani pa v četrtem stadiju, kar pomeni za 25-odstotno povečanje umrljivosti.
