O tem, kako živ je jezik, kako hitro se odziva na spremenjene družbene, ekonomske, zdravstvene in druge okoliščine in kako naglo se jezikovne novosti v jezikovni skupnosti širijo, smo se v zadnjih tednih lahko prepričali na lastne oči. V času epidemije zaradi pojava novega koronavirusa, ki je močno posegla v življenje in rutino slehernika, je namreč nastalo mnogo povsem novih besed, stare so začele pridobivati nove pomene, nekaterim pa je močno narasla raba. O vsem tem med drugim priča nova različica portala Fran, imenovana covid-19, ki smo jo s kolegi z ZRC SAZU, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, objavili pred kratkim.



Vse zgoraj navedeno velja tudi za besedo rahljanje. Jezikovni korpus Gigafida 2.0, ki ga jezikoslovci običajno uporabljamo za analizo aktualne jezikovne rabe, namreč kaže, da smo besedo rahljanje do zdaj uporabljali razmeroma redko, povezovali pa smo jo zlasti s poljedelskimi dejavnostmi – rahljali smo zemljo in tla ter uporabljali različne pripomočke za rahljanje prsti. Sem in tja smo seveda razrahljali tudi kakšno vez, nekoliko redkeje pa smo rahljali pravila in omejitve. Do zdaj.



Raba besede rahljanje je v zadnjih dneh močno narasla. Vsi namreč čakamo na čas, ko bomo lahko začeli preudarno rahljati ukrepe, ki smo jih sprejeli zaradi epidemije – ko se bomo lahko vrnili v normalno življenje, kakršno koli že to bo. Kljub optimizmu se seveda zavedamo, da bodo nekateri ukrepi ostali. A če se razmere kmalu ne bodo začele ustaljevati, bo marsikdo prisiljen ne rahljati, ampak zategovati pas, številnim pa se bodo zaradi dodatnih obveznosti – poleg dela na domu jih čaka še šolanje otrok na domu – počasi začeli rahljati živci.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša),
avtorica: dr. Nina Ledinek.