Ravnamo, kot si želimo, da bi ravnali z nami

Projekt Ključna oseba je med zaposlenimi in stanovalci slovenjegraškega doma za starejše spletel posebne vezi.
Objavljeno
13. julij 2018 09.56
Posodobljeno
16. julij 2018 10.30
S ključno osebo igrajo družabne igre, hodijo na kavo, na sprehode ali skupaj kaj ustvarjajo. Kakor se dogovorijo. Foto Tadej Regent
Slovenj Gradec – V slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov že štiri leta izvajajo izviren projekt, ki na poseben način povezuje stanovalce doma in zaposlene v njem. Poimenovali so ga Ključna oseba. »Z njim spreminjamo filozofijo življenja in dela v domu za starejše,« pove vodja enote Marjana Kamnik, ki si želi, da bi njihova praksa postala standard v vseh slovenskih domovih za starejše.

Vsak stanovalec doma ima med zaposlenimi ključno osebo. Dobi jo ob sprejemu v dom. Ob njem je ves čas prilagajanja na novo okolje, ves čas bivanja v domu, pa tudi takrat, ko se stanovalci poslavljajo s tega sveta. »Zaposleni – od kuharice, hišnika do strokovnega osebja – so ključna oseba dvema stanovalcema, vodje pa smo ključna oseba trem stanovalcem,« pravi Marjana Kamnik. Enkrat na teden med delovnim časom skupaj preživijo eno uro, pri čemer zaposleni za tisti čas slečejo delovno oblačilo, na civilno obleko pa pripnejo posebno priponko. »To je znak, da nas tisto urico drugi ne motijo,« razloži sogovornica. »Nekateri pravijo, da je ena ura zagotovo premalo. Pa ni! Kar vprašajte se, kdaj ste svojemu najboljšemu prijatelju ali prijateljici namenili toliko časa, v katerem vas nihče ni z ničemer motil,« odgovarja Kamnikova.


V trgovino, na kavo ali sprehod

image
S projektom Ključna oseba spreminjamo filozofijo življenja in dela v domu za starejše in želimo, da bi naša praksa postala standard v vseh slovenskih domovih za starejše, pravi vodja enote slovenjegraške enote Koroškega doma starostnikov. Foto Arhiv

Projekt, ki ne prinaša dodatnih stroškov za dom ali obremenitev za zaposlene, je še posebno pomemben pri ljudeh z demenco. Pogosto pozabijo imena svojih otrok ali sorodnikov, ime ključne osebe pa ne. In kaj počnejo, kadar se družijo v parih ali trojčkih? Stanovalka Angelca Slemnik pojasnjuje: »Blaž mi pomaga. Večkrat me kopa. Zame gre tudi v trgovino in mi kaj prinese, včasih mu zaupam tudi kakšno težavico.« Hišnik Mirko Lenart je ključna oseba stanovalki Marti Gros: »Skupaj greva na kavo, dogovorila sva se tudi za piknik na njegovem domu. Veselim se obiska pri njegovi družini«. Stanovalka Marija Kraker pravi: »Moja ključna oseba je vodja enote Marjana Kamnik. Na njen rojstni dan jo povabim na kavico v svojo sobo in ji zaigram. Letos sem jo presenetila z Brahmsovo skladbo, ki sem se jo naučila posebej zanjo.«​


Pašteto kuhajo ob sredah

image
Tisti, ki lahko, gredo na domske vrtičke, pomagajo v domski kuhinji. Foto Tadej Regent

Kadar se družijo, pogosto zavijejo na domske vrtičke, na katerih vsako leto pridelajo tono zelenjave. Redki stanovalci lahko pomagajo pri fizičnem delu, a z nasveti, kaj je treba v kakšnem času postoriti na gredicah, veliko prispevajo k še boljši samopreskrbi doma. V njem pripravljajo tudi svojo pašteto. Skoraj 400 kilogramov je pripravijo na leto. »Kuhamo jo vsako sredo,« pove direktorica. Postrežejo jo, kadar imajo obiske, podarjajo jo za poslovna darila. V darilni vrečki so običajno še domači ocvirki. Lokalni mesar je ugotovil, da zanje vsako leto porabijo več masti kot on, in sicer kar celo tono.« Stanovalke doma same pečejo kekse in potico, delajo tudi rezance, ki so v goveji juhi ob nedeljah in takrat, ko praznujejo rojstne dneve.

Rdeč jedilnik

Zadnja noviteta iz domske kuhinje je rdeč jedilnik, s katerim postrežejo enkrat na mesec. Takrat je na mizi rdeče meso, rdeča zelenjava in rdeče sadje ter kozarček rdečega vina. Po vsem domu je v vazah vedno sveže cvetje, ki ga med drugimi vanj prinašajo prostovoljci. Dvaintrideset jih imajo. »Vsako leto opravijo več kot štiri tisoč ur, kar je toliko kot dva zaposlena,« pove Marjana Kamnik in doda, da je interes za prostovoljstvo velik, a so pri izbiri, kdo in kaj bo počel s starejšimi, zelo previdni. Med prostovoljci so tudi člani slovenjgraškega združenja šoferjev in avtomehanikov, ki stanovalce vozijo po opravkih, a zdaj čakajo na nov avto, prilagojen invalidom.

Jeseni berejo

Od oktobra do svetovnega dneva knjige večinoma berejo, in sicer za bralno značko Toneta Partljiča. A berejo ne le njegova dela, temveč tudi dela domačih avtorjev. Predelali so že Prežihovega Voranca, prebirali so knjige Leopolda Suhodolčana in se družili z njegovim sinom Primožem, nazadnje so posegli po naslovih Franca Ksaverja Meška. »Šli smo po njegovi poti, si ogledali pisateljevo zapuščino v muzeju in povabili medse pevski zbor z njegovim imenom,« pravi Marjana Kamnik, ki je ponosna tudi na prijetno vzdušje v centru aktivnosti, brezplačnem programu, tega se udeležujejo starejši, ki živijo doma. Pod mentorstvom prostovoljca, upokojenega arhitekta Lojzeta Kralja, ustvarjajo ali pa se samo pogovarjajo. V domu poudarjajo, da s svojimi stanovalci ravnajo tako, kot si želijo, da ravnajo z njimi, ko bodo stari in pomoči potrebni.