Rdeči križ za strožjo vzgojo otrok
Rdeči križ bi intenzivneje delal tudi na področju preprečevanja odvisnosti od alkohola in drog.
Odpri galerijo
Rdeči križ se zgleduje po skandinavskem modelu preprečevanja odvisnosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Da je med mladimi odvisnost od drog in alkohola vse večja težava, ugotavljajo tudi na Rdečem križu. Kljub zatrjevanju, da pri nas (še) nimamo težav s pridobivanjem mladih krvodajalcev, so zapisali, da nekateri dijaki zaradi uživanja marihuane in alkohola za krvodajalstvo niso primerni.
Starši dijakov ene izmed srednjih šol v Ljubljani so prejeli vabilo ljubljanskega Rdečega križa na predstavitev preventivnega programa za starše Effekt »alkohol in mladoletni«. V njem so zapisali ugotovitve prostovoljcev Rdečega križa, ki spodbujajo krvodajalstvo med mladimi in ozaveščajo o zdravem načinu življenja. Ti opažajo, da »nekateri dijaki že med predstavitvijo ugotovijo, da niso primerni za darovanje krvi, ker so uporabniki THC, ki sčasoma preide v odvisnost. Osnovnošolci se z alkoholom srečujejo že doma in v družbi svojih vrstnikov, kasneje pa se v srednji šoli alkoholu pridružita še kajenje in uporaba THC.«
THC je glavna psihoaktivna sestavina konoplje oziroma kanabisa. Pri tem se porajata dve vprašanji: Ali se že srečujemo s pomanjkanjem mladih krvodajalcev? Kako velik je problem uživanja konoplje in alkohola v srednjih šolah? »K sodelovanju smo povabili tiste šole, ki so naši partnerji in s katerimi sodelujejo naši prostovoljci Kluba 25 in Kluba 100 kapljic. Pri tem nikakor nismo novačili staršev k prostovoljstvu in ozaveščanju, ampak smo vabili na predstavitev preventivnega programa,« pojasnjuje Ema Verbnik, sekretarka na ljubljanskem Rdečem križu. Hkrati je odločno zanikala, da bi imeli težave s pridobivanjem mladih krvodajalcev.
Na področju krvodajalstva smo samopreskrbni
Kot pravi Verbnikova, imamo v Sloveniji dovolj krvodajalcev, da smo na področju krvodajalstva samozadostni in samopreskrbni. Preventivni program na srednjih šolah je po njenih besedah namenjen predvsem ozaveščanju mladih o pomenu krvodajalstva. Prostovoljci Rdečega križa dijakom tretjega in četrtega letnika srednjih šol predstavijo tveganja in pojasnijo, kdo je primeren krvodajalec in kdo ne. Povabilu pa se odzovejo tisti dijaki, ki vedo, da so primerni za krvodajalstvo. S tem, ko so mlade jasno podučili, kdo je lahko krvodajalec in kdaj lahko darujejo kri, so po njenih besedah zmanjšali tudi odklone.
»Ker vemo, da dijaki kadijo marihuano, in ker je to splošen pojav, se seveda zavedamo, da lahko to postane tudi dolgoročna težava. Na področju zdravega načina življenja Rdeči križ deluje preventivno, zato smo se odločili za izvajanje preventivnega programa, s katerim povabimo starše k strožji vzgoji otrok. Zgledujemo se po skandinavskem modelu preprečevanja odvisnosti in zlorabe alkohola med mladimi,« pojasnjuje Verbnikova.
Dokazano je, da je v primerih, ko otroci kasneje pridejo v stik z alkoholom, manjša verjetnost, da se razvije odvisnost. Če torej otrokom do 16. leta preprečimo okušanje alkohola, je verjetnost, da se razvije odvisnost, manjša. »To vabilo ni bil alarmanten poziv, želimo le bolj intenzivno delati tudi na področju preprečevanja odvisnosti od alkohola in drog. Tako se bodo odvisnosti pri mladih razvijale kasneje,« poudarja.
Na vprašanje, ali je torej uživanje marihuane med mladimi vzrok, da ni več mladih krvodajalcev, pa Verbnikova odgovarja: »O tem nimamo dovolj podatkov. Dejstvo je, da dijaki pogosto uživajo marihuano, pa tudi, da je alkohol navzoč že pri otrocih, starih 10, 11 in 12 let. Med mladimi je alkohol večja težava kot droge.« Glede krvodajalstva pa pravi, da je bilo v prestolnici lani okoli 9500 krvodajalcev, približno 36.000 je rednih krvodajalcev, vsako leto pa kri daruje od 600 do 700 mladih.
Je med krvodajalci dovolj mladih?
Med Slovenci je po podatkih Rdečega križa Slovenije (RKS), ki je organizator krvodajalskih akcij v državi, kar 5,2 odstotka krvodajalcev, na prvo darovanje krvi pa se vsako leto odzove od osem do deset odstotkov mladih krvodajalcev. To je krepko nad evropskim povprečjem, ki znaša od štiri do pet odstotkov.
Na darovanje krvi je lani med 101.908 krvodajalci prišlo 8,8 odstotka oziroma 9039 mladih. »Vse to dokazuje, da pomlajujemo krvodajalsko populacijo in skrbimo, da nam v prihodnosti ne bo zmanjkalo krvodajalcev,« pravijo na RKS, ki ga vodi generalna sekretarka Renata Brunskole. V prestolnici se je predvsem zaradi aktivnega delovanja prostovoljcev Rdečega križa opazno povečalo število mladih krvodajalcev.
Polonca Mali, strokovna direktorica republiškega zavoda za transfuzijsko medicino, pojasnjuje, da varno kri zagotavljajo z odgovornimi in ozaveščenimi krvodajalci. »Če je krvodajalec užival marihuano, ga začasno odklonimo. THC namreč ostane v maščevju človeka in se le počasi izloča v kri, nizke koncentracije lahko zaznamo še mesec dni po uporabi. Žal lahko tudi nizke koncentracije bolniku škodijo. Seveda pa mlade oziroma vse krvodajalce opozarjamo na škodljive posledice čezmernega pitja alkohola in uživanja drog ter si prizadevamo, da razvado opustijo.«
Odkloni pri krvodajalcih zaradi uživanja alkohola in marihuane so po njenih besedah redki. »Krvodajalci so na splošno na odvzem dobro pripravljeni in dobro informirani o pogojih za darovanje krvi, zato se jih večina sama izključi,« še dodaja Malijeva.
Raziskave kažejo alarmantno stanje
Lansko poročilo Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji razkriva, da smo lani za preprečevanje problematike drog namenili kar 10,3 milijona evrov. Med mladimi, starimi med 15 in 16 leti, sta najbolj razširjena tobak in alkohol. Uživanje teh substanc sicer nekoliko pada, narašča pa raba kanabisa.
Kar četrtina mladih, starih med 15 in 16 leti, je vsaj enkrat v življenju že poskusila marihuano. Skrb vzbujajo tudi podatki, da je 89 odstotkov mladoletnikov vsaj enkrat že poskusilo alkohol, 47 odstotkov tobak, 14 odstotkov pa hlapila.
Po podatkih evropske raziskave Espad (gre za raziskavo o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino v EU) je leta 2015 45 odstotkov slovenskih dijakov, starih med 15 in 16 leti, ocenilo, da je kanabis lahko dosegljiv, kar nas med evropskimi državami uvršča na drugo mesto, za Češko. »Temu velikemu deležu v veliki meri sledi uporaba kanabisa, saj je četrtina vseh slovenskih dijakov odgovorila, da so ga že poskusili, povprečje za evropske države, ki so sodelovale v raziskavi, pa znaša 16 odstotkov,« ugotavljajo raziskovalci.
V poročilu NIJZ so še zapisali, da »Slovenija ostaja samopreskrbna država s prepovedano drogo konopljo, predvsem proizvedeno v posebej prirejenih prostorih«. Policija je leta 2016 odkrila 86 prostorov, kjer so jo nelegalno gojili, pri tem pa so opozorili, da so bili v primerjavi z letom prej tovrstni prostori prej še večji, v njih pa je bilo gojene še več konoplje.
Starši dijakov ene izmed srednjih šol v Ljubljani so prejeli vabilo ljubljanskega Rdečega križa na predstavitev preventivnega programa za starše Effekt »alkohol in mladoletni«. V njem so zapisali ugotovitve prostovoljcev Rdečega križa, ki spodbujajo krvodajalstvo med mladimi in ozaveščajo o zdravem načinu življenja. Ti opažajo, da »nekateri dijaki že med predstavitvijo ugotovijo, da niso primerni za darovanje krvi, ker so uporabniki THC, ki sčasoma preide v odvisnost. Osnovnošolci se z alkoholom srečujejo že doma in v družbi svojih vrstnikov, kasneje pa se v srednji šoli alkoholu pridružita še kajenje in uporaba THC.«
THC je glavna psihoaktivna sestavina konoplje oziroma kanabisa. Pri tem se porajata dve vprašanji: Ali se že srečujemo s pomanjkanjem mladih krvodajalcev? Kako velik je problem uživanja konoplje in alkohola v srednjih šolah? »K sodelovanju smo povabili tiste šole, ki so naši partnerji in s katerimi sodelujejo naši prostovoljci Kluba 25 in Kluba 100 kapljic. Pri tem nikakor nismo novačili staršev k prostovoljstvu in ozaveščanju, ampak smo vabili na predstavitev preventivnega programa,« pojasnjuje Ema Verbnik, sekretarka na ljubljanskem Rdečem križu. Hkrati je odločno zanikala, da bi imeli težave s pridobivanjem mladih krvodajalcev.
droge, grafika
Na področju krvodajalstva smo samopreskrbni
Kot pravi Verbnikova, imamo v Sloveniji dovolj krvodajalcev, da smo na področju krvodajalstva samozadostni in samopreskrbni. Preventivni program na srednjih šolah je po njenih besedah namenjen predvsem ozaveščanju mladih o pomenu krvodajalstva. Prostovoljci Rdečega križa dijakom tretjega in četrtega letnika srednjih šol predstavijo tveganja in pojasnijo, kdo je primeren krvodajalec in kdo ne. Povabilu pa se odzovejo tisti dijaki, ki vedo, da so primerni za krvodajalstvo. S tem, ko so mlade jasno podučili, kdo je lahko krvodajalec in kdaj lahko darujejo kri, so po njenih besedah zmanjšali tudi odklone.
Alkohol in droge so med mladimi vse večja težava.
Kar 89 odstotkov mladih je že uživalo alkohol, četrtina kanabis.
Kar 89 odstotkov mladih je že uživalo alkohol, četrtina kanabis.
»Ker vemo, da dijaki kadijo marihuano, in ker je to splošen pojav, se seveda zavedamo, da lahko to postane tudi dolgoročna težava. Na področju zdravega načina življenja Rdeči križ deluje preventivno, zato smo se odločili za izvajanje preventivnega programa, s katerim povabimo starše k strožji vzgoji otrok. Zgledujemo se po skandinavskem modelu preprečevanja odvisnosti in zlorabe alkohola med mladimi,« pojasnjuje Verbnikova.
Dokazano je, da je v primerih, ko otroci kasneje pridejo v stik z alkoholom, manjša verjetnost, da se razvije odvisnost. Če torej otrokom do 16. leta preprečimo okušanje alkohola, je verjetnost, da se razvije odvisnost, manjša. »To vabilo ni bil alarmanten poziv, želimo le bolj intenzivno delati tudi na področju preprečevanja odvisnosti od alkohola in drog. Tako se bodo odvisnosti pri mladih razvijale kasneje,« poudarja.
Na vprašanje, ali je torej uživanje marihuane med mladimi vzrok, da ni več mladih krvodajalcev, pa Verbnikova odgovarja: »O tem nimamo dovolj podatkov. Dejstvo je, da dijaki pogosto uživajo marihuano, pa tudi, da je alkohol navzoč že pri otrocih, starih 10, 11 in 12 let. Med mladimi je alkohol večja težava kot droge.« Glede krvodajalstva pa pravi, da je bilo v prestolnici lani okoli 9500 krvodajalcev, približno 36.000 je rednih krvodajalcev, vsako leto pa kri daruje od 600 do 700 mladih.
droge, grafika
Je med krvodajalci dovolj mladih?
Med Slovenci je po podatkih Rdečega križa Slovenije (RKS), ki je organizator krvodajalskih akcij v državi, kar 5,2 odstotka krvodajalcev, na prvo darovanje krvi pa se vsako leto odzove od osem do deset odstotkov mladih krvodajalcev. To je krepko nad evropskim povprečjem, ki znaša od štiri do pet odstotkov.
Na darovanje krvi je lani med 101.908 krvodajalci prišlo 8,8 odstotka oziroma 9039 mladih. »Vse to dokazuje, da pomlajujemo krvodajalsko populacijo in skrbimo, da nam v prihodnosti ne bo zmanjkalo krvodajalcev,« pravijo na RKS, ki ga vodi generalna sekretarka Renata Brunskole. V prestolnici se je predvsem zaradi aktivnega delovanja prostovoljcev Rdečega križa opazno povečalo število mladih krvodajalcev.
Polonca Mali, strokovna direktorica republiškega zavoda za transfuzijsko medicino, pojasnjuje, da varno kri zagotavljajo z odgovornimi in ozaveščenimi krvodajalci. »Če je krvodajalec užival marihuano, ga začasno odklonimo. THC namreč ostane v maščevju človeka in se le počasi izloča v kri, nizke koncentracije lahko zaznamo še mesec dni po uporabi. Žal lahko tudi nizke koncentracije bolniku škodijo. Seveda pa mlade oziroma vse krvodajalce opozarjamo na škodljive posledice čezmernega pitja alkohola in uživanja drog ter si prizadevamo, da razvado opustijo.«
Povezane novice:
Dolga in uspešna krvodajalska tradicija
»Brez krvi se ne da zdraviti«
Dolga in uspešna krvodajalska tradicija
»Brez krvi se ne da zdraviti«
Odkloni pri krvodajalcih zaradi uživanja alkohola in marihuane so po njenih besedah redki. »Krvodajalci so na splošno na odvzem dobro pripravljeni in dobro informirani o pogojih za darovanje krvi, zato se jih večina sama izključi,« še dodaja Malijeva.
Raziskave kažejo alarmantno stanje
Lansko poročilo Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji razkriva, da smo lani za preprečevanje problematike drog namenili kar 10,3 milijona evrov. Med mladimi, starimi med 15 in 16 leti, sta najbolj razširjena tobak in alkohol. Uživanje teh substanc sicer nekoliko pada, narašča pa raba kanabisa.
Kar četrtina mladih, starih med 15 in 16 leti, je vsaj enkrat v življenju že poskusila marihuano. Skrb vzbujajo tudi podatki, da je 89 odstotkov mladoletnikov vsaj enkrat že poskusilo alkohol, 47 odstotkov tobak, 14 odstotkov pa hlapila.
Po podatkih evropske raziskave Espad (gre za raziskavo o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino v EU) je leta 2015 45 odstotkov slovenskih dijakov, starih med 15 in 16 leti, ocenilo, da je kanabis lahko dosegljiv, kar nas med evropskimi državami uvršča na drugo mesto, za Češko. »Temu velikemu deležu v veliki meri sledi uporaba kanabisa, saj je četrtina vseh slovenskih dijakov odgovorila, da so ga že poskusili, povprečje za evropske države, ki so sodelovale v raziskavi, pa znaša 16 odstotkov,« ugotavljajo raziskovalci.
V poročilu NIJZ so še zapisali, da »Slovenija ostaja samopreskrbna država s prepovedano drogo konopljo, predvsem proizvedeno v posebej prirejenih prostorih«. Policija je leta 2016 odkrila 86 prostorov, kjer so jo nelegalno gojili, pri tem pa so opozorili, da so bili v primerjavi z letom prej tovrstni prostori prej še večji, v njih pa je bilo gojene še več konoplje.
