Reforme in izhod iz epidemije bi Janša snoval skupaj z opozicijo
Predsednik vlade je vsem predsednikom parlamentarnih strank poslal sporazum za sodelovanje pri pripravi zakonodaje za izhod iz epidemije do konca mandata.
Odpri galerijo
Po propadu konstruktivne nezaupnice želi predsednik vlade Janez Janša sodelovati z opozicijo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pred današnjim srečanjem skupnim srečanjem vseh liderjev vseh parlamentarnih strank z izjemo LMŠ in Levice pri predsedniku republike Borutu Pahorju, so iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše vsem predsednikom parlamentarnih strank in poslancema narodnih skupnosti posredovali predlog sporazuma državnozborskih strank o sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na temeljne razvojne izzive v obdobju 2021–2022. Torej za obdobje do naslednjih, kot kaže rednih parlamentarnih volitev.
Izhodišče za sporazum je zavedanje, da je Slovenija pred zahtevno nalogo oblikovanja izhodne strategije iz časa epidemije, za kar ima na razpolago znatna sredstva EU. Druga stvar je predsedovanje Slovenije svetu EU v drugi polovici letošnjega leta, tretja pa sistemske reforme, ki so potrebne za ohranjanje konkurenčnosti Slovenije.
Vlada vabi stranke k soglasju, da je za doseganje zgoraj omenjenih cilje potrebno nujno sodelovanje vseh političnih strank. Vseeno pa morebiten podpis strank ne zavezuje k vnaprejšnjemu soglasju k posamičnim zakonskim predlogom, poleg tega pa sporazum ne vpliva na ustaljene postopke delovanja koalicije.
Vlada namerava vsem morebitnim podpisnicam sporazuma v tridesetih dneh predložiti konkreten, časovno določen normativni program aktivnosti vlade za tekoče leto oziroma v letu 2022 do konca mandata. Opozicijske stranke pa nato sporočijo, pri katerih projektih želijo sodelovati. Opozicijske podpisnice sporazuma bodo imele možnost razpravljati in se usklajevali o vsakem predlogu zakona posebej pred uradnim vladnim postopkom.
Če bo katera koli od opozicijskih podpisnic sporazuma imela pripombe k besedilu zakona, bo lahko v petih dneh zahtevala usklajevalni sestanek s pristojnim predlagateljem zakona, svojo zahtevo bo poslala državnemu sekretarju. Istočasno pa se opozicija zavezuje, da v času od prejema zakona do konca usklajevalnega sestanka besedila in rešitev v zakonu ne bodo komentirali v javnosti niti jih kakor koli razširjali izven poslanske skupine.
Če dogovor po usklajevalnem sestanku ne bi bil dosežen in se vlada odloči, da bo zakon kljub temu vložila v parlamentarni postopek, imajo opozicijske stranke, ki so zakonu nasprotovali, možnost javno pojasniti svoja stališča glede vsebine zakona.
V določbah sporazuma je tudi ustanovitev Partnerskega sveta kot posvetovalnega organa, v katerem sodelujejo predsedniki strank podpisnic sporazuma. Partnerski svet se sestane na predlog katere koli podpisnice sporazuma, skliče in vodi pa ga predsednik vlade. Vsaka od podpisnic ima možnost, da odstopi od sporazuma.
Izhodišče za sporazum je zavedanje, da je Slovenija pred zahtevno nalogo oblikovanja izhodne strategije iz časa epidemije, za kar ima na razpolago znatna sredstva EU. Druga stvar je predsedovanje Slovenije svetu EU v drugi polovici letošnjega leta, tretja pa sistemske reforme, ki so potrebne za ohranjanje konkurenčnosti Slovenije.
Opozicijske podpisnice sporazuma bodo imele možnost razpravljati in se usklajevati o vsakem predlogu zakona posebej pred uradnim vladnim postopkom.
Vlada vabi stranke k soglasju, da je za doseganje zgoraj omenjenih cilje potrebno nujno sodelovanje vseh političnih strank. Vseeno pa morebiten podpis strank ne zavezuje k vnaprejšnjemu soglasju k posamičnim zakonskim predlogom, poleg tega pa sporazum ne vpliva na ustaljene postopke delovanja koalicije.
Vlada namerava vsem morebitnim podpisnicam sporazuma v tridesetih dneh predložiti konkreten, časovno določen normativni program aktivnosti vlade za tekoče leto oziroma v letu 2022 do konca mandata. Opozicijske stranke pa nato sporočijo, pri katerih projektih želijo sodelovati. Opozicijske podpisnice sporazuma bodo imele možnost razpravljati in se usklajevali o vsakem predlogu zakona posebej pred uradnim vladnim postopkom.
Če bo katera koli od opozicijskih podpisnic sporazuma imela pripombe k besedilu zakona, bo lahko v petih dneh zahtevala usklajevalni sestanek s pristojnim predlagateljem zakona, svojo zahtevo bo poslala državnemu sekretarju. Istočasno pa se opozicija zavezuje, da v času od prejema zakona do konca usklajevalnega sestanka besedila in rešitev v zakonu ne bodo komentirali v javnosti niti jih kakor koli razširjali izven poslanske skupine.
Če dogovor po usklajevalnem sestanku ne bi bil dosežen in se vlada odloči, da bo zakon kljub temu vložila v parlamentarni postopek, imajo opozicijske stranke, ki so zakonu nasprotovali, možnost javno pojasniti svoja stališča glede vsebine zakona.
V določbah sporazuma je tudi ustanovitev Partnerskega sveta kot posvetovalnega organa, v katerem sodelujejo predsedniki strank podpisnic sporazuma. Partnerski svet se sestane na predlog katere koli podpisnice sporazuma, skliče in vodi pa ga predsednik vlade. Vsaka od podpisnic ima možnost, da odstopi od sporazuma.
