Rešitev za šolske prevoze naj poiščejo ravnatelji
Ravnatelji in občine opozarjajo, da upoštevanje priporočil o prevozih ni mogoče, Milan Krek pa pravi, da NIJZ glede avtobusov, ki so rdeča cona, ne bo popustil.
Odpri galerijo
V 50-sedežnem avtobusu se po priporočilih NIJZ lahko pelje 14 otrok, zato ravnatelji opozarjajo, da dosledno upoštevanje priporočil ni možno. NIJZ pri tem ne namerava popustiti. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Ljubo Vukelič
Ljubljana – Ravnatelji so opozorili, da dosledno upoštevanje pravil NIJZ z vsemi otroki v šolah ni mogoče. Predvsem to velja za šole z več učenci in šole, v katerih je veliko učencev, ki se v šolo pripeljejo z avtobusom. NIJZ glede avtobusov ne bo popustil, je napovedal direktor Milan Krek. Na ta problem opozarjajo tudi občine, ki so po zakonu dolžne zagotoviti in plačati šolske prevoze.
Direktor NIJZ Milan Krek je včeraj dejal, da večina šol lahko upošteva pravilo 23 otrok v razredu, ukrepov pa ne nameravajo dodatno rahljati: »Ukrepe smo napisali tako, da bi lahko obvladovali eventualno epidemijo v posamezni šoli na način, ki bi bil najlažji, najhitrejši in bi najmanj prizadel ljudi. Vse ravnatelje prosim, da se potrudijo, da jih uvedejo tako, kot je napisano, ker s tem najmanj tvegajo zdravje otrok in vseh, ki so povezani z njimi.«
Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pravi, da to preprosto ni mogoče: »V določenih delih so vse šole primorane delati mimo priporočil. Smo v shizofrenem položaju. Z odprtjem šol nas država sili v delovanje, ko priporočil NIJZ ne moremo upoštevati, čeprav bi jih po sklepu vlade morali. Vsaj glede šolskih prevozov je tako, da ne moremo dobiti prevoznika, ki bi sploh lahko zagotovil dovolj avtobusov.«
Po priporočilih NIJZ lahko v avtobusih sedi veliko manj potnikov, kot je sedežev. To pomeni, da bi ponekod potrebovali namesto enega morda celo tri avtobuse na eni relaciji. Na to težavo je Skupnost občin Slovenije (SOS) opozorila ministrstvo za izobraževanje, vlado in NIJZ. Po zakonu o osnovni šoli so šolske prevoze dolžne zagotoviti in plačati občine, ki opozarjajo: »Če bodo priporočila NIJZ ostala enaka, je pogodbene prevoze nemogoče organizirati. Organiziranje prevozov z dodatnimi vozili, ki jih v določenih lokalnih okoljih ni na razpolago, je delo, ki zahteva najmanj 14 dni časa.« Da gredo vsi otroci ta teden v šolo, je bilo znano v četrtek.
V SOS so dodali, da gre tudi za velik administrativni zalogaj, saj so občine pri pogodbenih prevozih vezane na zakon o javnih financah in določila zakona o javnem naročanju, tako hitro pa vseh postopkov ne morejo izvesti. Največja težava so finance, za šolske prevoze so občine lani namenile 38,2 milijona evrov. »Vse dodatne finančne obveznosti občin zaradi epidemije in varnostnih ukrepov, kljub letos povišani povprečnini, v posamezni občini lahko povzročijo finančni kolaps.« V SOS so predlagali, da bi namesto manj otrok v avtobusih določili obveznost nošenja mask med prevozi.
Krek pa je dejal, da popuščanja pri prevozih ne bo. »Avtobus za nas pomeni rdečo cono. Tu lahko zelo hitro pride do okužbe, če ne upoštevajo pravil. Zato so ti pogoji za prevoz otrok tako strogi. V avtobusu se vozijo otroci iz različnih razredov, ki so v šoli ločeni, in to je idealno mesto, kjer se okužba lahko prenese tudi v druge razrede. Mi pa ne želimo, da se infekcija raznese po celi šoli, ker potem moramo šolo zapreti. Zato bomo pri tem vztrajali, dokler bodo take epidemiološke razmere. Vse ravnatelje prosimo, naj najdejo neko rešitev, po kateri bodo otroci varno prišli v šolo in iz šole.«
Direktor NIJZ Milan Krek je včeraj dejal, da večina šol lahko upošteva pravilo 23 otrok v razredu, ukrepov pa ne nameravajo dodatno rahljati: »Ukrepe smo napisali tako, da bi lahko obvladovali eventualno epidemijo v posamezni šoli na način, ki bi bil najlažji, najhitrejši in bi najmanj prizadel ljudi. Vse ravnatelje prosim, da se potrudijo, da jih uvedejo tako, kot je napisano, ker s tem najmanj tvegajo zdravje otrok in vseh, ki so povezani z njimi.«
Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pravi, da to preprosto ni mogoče: »V določenih delih so vse šole primorane delati mimo priporočil. Smo v shizofrenem položaju. Z odprtjem šol nas država sili v delovanje, ko priporočil NIJZ ne moremo upoštevati, čeprav bi jih po sklepu vlade morali. Vsaj glede šolskih prevozov je tako, da ne moremo dobiti prevoznika, ki bi sploh lahko zagotovil dovolj avtobusov.«
V šolah pravijo, da je dosledno upoštevanje priporočil nemogoče, direktor NIJZ Milan Krek pa pravi, da večina šol priporočila upošteva. FOTO: Matej Družnik/Delo
Finančni kolaps?
Po priporočilih NIJZ lahko v avtobusih sedi veliko manj potnikov, kot je sedežev. To pomeni, da bi ponekod potrebovali namesto enega morda celo tri avtobuse na eni relaciji. Na to težavo je Skupnost občin Slovenije (SOS) opozorila ministrstvo za izobraževanje, vlado in NIJZ. Po zakonu o osnovni šoli so šolske prevoze dolžne zagotoviti in plačati občine, ki opozarjajo: »Če bodo priporočila NIJZ ostala enaka, je pogodbene prevoze nemogoče organizirati. Organiziranje prevozov z dodatnimi vozili, ki jih v določenih lokalnih okoljih ni na razpolago, je delo, ki zahteva najmanj 14 dni časa.« Da gredo vsi otroci ta teden v šolo, je bilo znano v četrtek.
V SOS so dodali, da gre tudi za velik administrativni zalogaj, saj so občine pri pogodbenih prevozih vezane na zakon o javnih financah in določila zakona o javnem naročanju, tako hitro pa vseh postopkov ne morejo izvesti. Največja težava so finance, za šolske prevoze so občine lani namenile 38,2 milijona evrov. »Vse dodatne finančne obveznosti občin zaradi epidemije in varnostnih ukrepov, kljub letos povišani povprečnini, v posamezni občini lahko povzročijo finančni kolaps.« V SOS so predlagali, da bi namesto manj otrok v avtobusih določili obveznost nošenja mask med prevozi.
Krek pa je dejal, da popuščanja pri prevozih ne bo. »Avtobus za nas pomeni rdečo cono. Tu lahko zelo hitro pride do okužbe, če ne upoštevajo pravil. Zato so ti pogoji za prevoz otrok tako strogi. V avtobusu se vozijo otroci iz različnih razredov, ki so v šoli ločeni, in to je idealno mesto, kjer se okužba lahko prenese tudi v druge razrede. Mi pa ne želimo, da se infekcija raznese po celi šoli, ker potem moramo šolo zapreti. Zato bomo pri tem vztrajali, dokler bodo take epidemiološke razmere. Vse ravnatelje prosimo, naj najdejo neko rešitev, po kateri bodo otroci varno prišli v šolo in iz šole.«
